Izročitev trupla pilota Olega Peškova je pred odhodom v Bruselj na vrh EU-ja in Turčije napovedal turški premier Ahmet Davutoglu. Davutoglu sicer ni pojasnil, kako je bilo truplo dostavljeno Turčiji, se pa z njim ravna po pravoslavnih običajih, je zagotovil.

Kot je še dejal turški premier, bodo ruski uradniki danes s turškimi vojaškimi predstavniki odpotovali v južno pokrajino Hatay in prevzeli truplo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Drugi pilot, ki je preživel, je že v Rusiji.

Turčija trdi, da je rusko letalo, ki je bilo na misiji proti upornikom v Siriji, sestrelila, ker je kršilo turški zračni prostor, Moskva pa to zanika. Davutoglu je posvaril, da se glede na različne koalicije, ki z različnimi cilji delujejo v Siriji, incidenti, kot je bila sestrelitev ruskega letala, lahko ponovijo, zato sta potrebni izmenjava informacij in usklajevanje.

Peškova so po izstrelitvi iz letala med padanjem s padalom ubili sirski uporniki iz turkmenske etnične skupnosti. Mrtev naj bi bil že pred padcem na tla, so po poročanju BBC-ja dejali uporniki. Drugi pilot, Konstantin Muraktin, je preživel. Padel je na ozemlje pod nadzorom upornikov, a so ga rešile sirske posebne enote s podporo borcev Hezbolaha.

Odnosi med državama so se močno zaostrili, ruski predsednik Vladimir Putin pa je v soboto kot povračilni ukrep podpisal odlok o uvedbi gospodarskih sankcij proti Turčiji. Glede teh je Davutoglu ruske oblasti pozval k razumnemu ravnanju in upoštevajo, da turški odnosi z Rusijo temeljijo na medsebojnih skupnih interesih in koristih. Rusija je sicer drugi največji trgovski partner Turčije, lani pa je Turčijo obiskalo več kot tri milijone ruskih turistov, poroča BBC.

Obe proti IS-ju in obe naj bi ga podpirale
Tako Rusija kot Turčija sodelujeta v napadih proti t. i. Islamski državi v Siriji, Moskva in Ankara pa se medsebojno obtožujeta podpore tej teroristični organizaciji, ki nadzira velike dele Sirije in Iraka. Medtem ko Ankara nasprotuje sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu, pa ga Moskva podpira.

Tudi Nemčija bi na Bližnji vzhod
Nemški časopis Bild am Sonntag, ki navaja načelnika generalštaba nemške vojske, generala Volkerja Wiekerja, medtem poroča, da bi lahko Nemčija na Bližnji vzhod do konca leta poslala 1.200 vojakov. Njihov namen bi bil nuditi podporo za letala in ladje koalicije, ki se bori proti t. i. Islamski državi (IS).

V nedavnem pogovoru s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom je nemška kanclerka Angela Merkel obljubila podporo za napade proti IS-ju. Omenjeni nemški načrt mora sicer odobriti še parlament, njegov del pa ni tudi neposredna vključitev nemških sil v zračne napade, poroča Reuters.

Wieker je dejal, da bi nemška fregata spremljala francosko letalonosilko Charles de Gaulle. Kot je dejal nemški general, želi dobiti odobritev do konca leta. Nemčija se prav tako pogovarja z Jordanijo in Turčijo glede namestitve letal tornado za izvidniške operacije v regiji, je še dejal Wieker. Višje pozicionairani nemški poslanec je že prejšnji teden dejal, da bo Nemčija poslala izvidniška letala v podporo Franciji v njenem boju proti IS-ju v Siriji.

Nemška javnost sicer ni naklonjena napotitvi nemške vojske na tuja bojišča razen v okviru mirovnih operacij. Delni razlog je tudi spomin na nacistični militarizem. Nemška vojaška letala so na tujem posredovala prvič po drugi svetovni vojni v napadih na Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999 v okviru napadov zveze Nato na to državo.