Organizacija Mednarodna humanistična in etična zveza (IHEU) je objavila poročilo Svoboda misli 2012, v katerem je opozorila, da so brezbožniki in verski skeptiki na različnih koncih sveta lahko tarče preganjanja in diskriminacije, če ne pripadajo večinski verski skupnosti.
Študija je ugotovila, da je življenje nevernikov najtežje v muslimanskih državah, saj proti njim tako oblast kot verski dostojanstveniki izvajajo najhujša, včasih zelo okrutna dejanja. Opozarjajo pa tudi na problematičen odnos do ateistov v evropskih državah in v ZDA.
V poročilu piše, da "obstajajo zakoni, ki ateistom zanikajo pravico do obstoja, omejujejo njihovo svobodo do verovanja in izražanja, prekličejo njihovo pravico do državljanstva in otežujejo pravico do poroke". Z drugimi uradnimi dokumenti pa je "oviran dostop ateistov do javnega izobraževanja, in javnih služb, preprečeno delo za državo in kriminalizirana njihova kritika večinske vere".
Generalna skupščina ZN-a je 10. decembra 1948 sprejela splošno deklaracijo človekovih pravic, zato ta dan praznujemo dan človekovih pravic. Letos je v ospredju opozorilo, da imajo vsi ljudje pravico biti slišani in upoštevani, saj je geslo dneva Vključevanje in pravica do sodelovanja v javnem življenju. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je v poslanici zapisal, da so močne civilnodružbene skupine zelo pomembne v prizadevanjih za blaginjo vsakega naroda. Združeni narodi zato, kot pravi, obžalujejo ukrepe, ki jih zatirajo.
Pravice ateistov zapisane v dokumente o človekovih pravicah
IHEU, ki združuje več kot 120 humanističnih, ateističnih in posvetnih organizacij v 40 državah, je želel s poročilom opozoriti na dan človekovih pravic, ki poteka danes. Študijo pa je pozdravil tudi Heiner Bielefeldt, posebni poročevalec Združenih narodov za svobodo religije in verovanja, ki je opozoril, da le malokdo ve, da so pravice ateistov zapisane v mnoge splošno sprejete dokumente s področja človekovih pravic.
Glede na raziskavo, opravljeno v več kot 60 državah, je lahko javno nepriznavanje Boga in odmik od najbolj sprejete vere v državi kaznovano s smrtno kaznijo v sedmih državah - Afganistanu, Iranu, Mavretaniji, Pakistanu, Savdski Arabiji, Sudanu in na Maldivih. Avtorji so sicer zapisali, da niso seznanjeni z nobenimi svežimi primeri, a hkrati opozorili, da sodišča kaznovanje zaradi ateizma pogosto "zapakirajo" v druge obtožbe.
Prisiljeni prikrivati svojo nevero
V Bangladešu, Egiptu, Indoneziji, Kuvajtu in Jordaniji je objava ateističnih in humanističnih pogledov na vero najstrožje prepovedana ali pa v zakonih o bogokletstvu izredno omejena. V Maleziji se morajo državljani registrirati kot pripadniki državno priznanih religij, ki pa so le krščanstvo, judovstvo in islam. Ateisti in humanisti so tako prisilijeni lagati, sicer jim ne bi izdali uradnih dokumentov, s katerimi se lahko vpišejo na univerzo, dobijo zdravstveno pomoč, se vozijo in potujejo v tujino.
V Evropi, podsaharski Afriki in Latinski ter Severni Ameriki pa države, ki se sicer imajo za posvetne, kljub temu priviligirajo in ščitijo pripadnike krščanske vere pri zagotavljanju izobraževanja in drugih javnih storitev. V Grčiji in Rusiji je Pravoslavna cerkev zelo zaščitena pred kritikami, njeni predstavniki pa sedijo v prvih vrstah na državnih prireditvah. V Veliki Britaniji se škofom Anglikanske cerkve samodejno podeli tudi sedež v zgornjem domu parlamenta.
Če si ateist, ne smeš pričati na sodišču
V ZDA je svoboda verskega izražanja in govora zaščitena, še piše v poročilu, a prevladuje družbeno in politično ozračje, v katerem "se daje ateistom občutek, da so manjvredni v primerjavi z verniki". Sedem zveznih držav ima v veljavi zakone, ki ateistom preprečujejo delo v vladnih službah, v Arkansasu pa ateist ne sme biti priča na sojenju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje