Premier Scott Morrison je dejal, da se bo Avstralija pridružila državam, kot so ZDA, Avstrija, Bolgarija, Češka in Izrael, ki so že odstopile od dogovora. Foto: Reuters
Premier Scott Morrison je dejal, da se bo Avstralija pridružila državam, kot so ZDA, Avstrija, Bolgarija, Češka in Izrael, ki so že odstopile od dogovora. Foto: Reuters

Kot je pojasnil avstralski premier Scott Morrison v prvem uradnem stališču, bi lahko dogovor po oceni Avstralije "ohrabril nezakonito priseljevanje". Stališče premierja, da dogovor na tak način spodkopava nacionalne interese Avstralije, sta podprla tudi avstralski notranji minister Peter Dutton in zunanja ministrica Marise Payne.

Kot je še ocenila konservativna avstralska vlada, dogovor ZN-a o migracijah poleg tega v zadostni meri ne razlikuje med ljudmi, ki v Avstralijo, državo znano po svoji rigidni begunski politiki, "prispejo na nezakonit način in tistimi, ki pridejo po zakoniti poti".

Nemška kanclerka Angela Merkel je v nemškem parlamentu stopila v bran dogovoru. Begunska kriza je pokazala, kako pomembno je reševanje vprašanja beguncev in migracij v povezavi z mednarodno skupnostjo, saj posamezne države tega ne morejo reševati same, je poudarila.

HRW očita Avstraliji slabo skrb za prebežnike
Avstralija je leta 2013 razglasila splošno prepoved vstopa na svoje ozemlje za begunce in migrante, ki poskušajo s čolni doseči državo. Od takrat so na dva odročna otoka v Tihem oceanu prepeljali več tisoč ljudi, ki po oceni ZN-a prebivajo v izredno slabih razmerah. Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch Avstraliji očita, da je med državami, ki najslabše skrbijo za begunce in migrante.

Dogovor ZN-a o migracija naj bi sprejeli decembra v Marakešu v Maroku. Cilj dogovora je vzpostavitev varnih, urejenih in rednih migracij. Vsebuje vrsto smernic in ukrepov, ki pa niso pravno zavezujoči. Bistvo dogovora so boljše mednarodno sodelovanja 193 držav članic ZN-a na področju upravljanja migracij ter standardi ravnanja s prebežniki.