Dunaj se z vse večjim številom prebežnikov spoprijema tudi z zaostrovanjem azilne zakonodaje. Foto: EPA
Dunaj se z vse večjim številom prebežnikov spoprijema tudi z zaostrovanjem azilne zakonodaje. Foto: EPA
false
Ljudje, ki ne bodo upravičeni do azila, temveč le do subsidiarne zaščite, bodo morali namesto leto dni kot doslej čakati tri leta, preden bodo lahko v Avstrijo pripeljali svojo družino. Foto: EPA
false
Medtem na Hrvaško prihajajo nove skupine ljudi, ki pot nadaljujejo proti severu in zahodu. Foto: Reuters

Spremembe, o katerih so se v veliki koaliciji Ljudske stranke (ÖVP) in socialdemokratov (SPÖ) že dogovorili, naj bi začele veljati v kratkem. Predlog notranjega ministrstva predvideva, da bodo azil sprva odobrili za največ tri leta. Če se bodo v tem obdobju razmere v domovini prosilca za azil stabilizirale v tolikšni meri, da bo mogoča vrnitev - na primer končanje vojne v Siriji -, bodo morali begunci zapustiti Avstrijo.

Status begunca oziroma begunke bo priznan za neomejeno časovno obdobje le, če bodo po treh letih od prvotne odobritve še vedno obstajali razlogi za azil, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner medtem pravi, da pomenijo nova določila vračanje k jedru pravice do azila, ki po njenem prepričanju ne bila smela postati instrument priseljevanja. "Gre za časovno omejeno zaščito - nič več in nič manj," je dejala.

Ljudje bodo morali biti tri leta brez družine
Spremembe, ki bodo imele na kratek rok največji učinek, pa so del predloga nove zakonodaje, povezane s pogoji za združevanje družin. Tisti, ki ne bodo upravičeni do azila, temveč le do subsidiarne zaščite, bodo namreč morali v prihodnje namesto leto dni kot doslej čakati tri leta, preden bodo lahko v Avstrijo pripeljali svojo družino.

To naj bi posebej zadevalo Afganistance in Afganistanke, ki jim je namesto azila pogosto priznana subsidiarna zaščita. Do te so upravičeni tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za status begunca, so pa upravičeni do zaščite, ko jim v domovini grozi nevarnost, kot so smrtna kazen, mučenje in nasilje v okviru konflikta. Pri prebežnikih iz Afganistana je v Avstriji tako v 45 odstotkih primerov.

Tisti, ki bodo želeli pripeljati svojo družino, bodo morali po novem še izkazati, da imajo ustrezno bivališče in ustrezen prihodek. Zakon zaradi rokov ne more biti potrjen pred decembrom, bi pa naj retroaktivno veljal že od sredine novembra, še piše APA. Ostrejšo azilno zakonodajo sta sprejeli tudi Švedska in Nemčija, priljubljeni destinaciji prebežnikov.

Hrvaška z novim tranzitnim centrom
Medtem Hrvaška začenja uporabljati nov začasni tranzitni center, in sicer v Slavonskem Brodu. Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je tako napovedal, da bo v torek v novi center ob 8. uri pripeljal prvi vlak s 1.000 prebežniki iz Opatovca.

Od srede pa bodo v zimski tranzitni center z vlaki vozili po 1.000 beguncev, ki jih bodo v Šidu popisali srbski policisti in pripadniki Frontexa, med katerimi bodo tudi hrvaški policisti, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Iz Šida bodo sprejeli od šest do sedem vlakov s po 1.000 ljudmi, kar pomeni najmanj 6.000 ljudi dnevno, ki bodo vstopili na Hrvaško in jo tudi zapustili v smeri Slovenije. Ostojić je še dodal, da Nemčija na petih mejnih prehodih z Avstrijo še zmeraj dnevno sprejme 6.500 ljudi.

"Slovenija se razbremenjuje"
"Iz Slovenije ta hip več ljudi odhaja, kot vanjo vstopa, torej se razbremenjujejo prostori. Ob dobri koordinaciji je vse mogoče upočasniti in se dogovoriti. Pričakujem, da bodo vse države, ki so na poti, pripravljene ob izrednih razmerah, ko bi se nekje zataknilo, uskladiti število ljudi, ki bi šli proti meji," je še dejal Ostojić.

Hrvaški minister je tudi izpostavil, da je v preteklih več kot 40 dneh na Hrvaško vstopilo 305.000 ljudi, v zadnjih 24 urah pa 9.500, kar pomeni, da se je število prispelih beguncev povečalo.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.