Turčija bo betonski zid sprva zgradila pri mestu Reyhanli, ki je bil tarča uradno nepojasnjenih bombnih napadov pred dvema letoma. Foto: Reuters
Turčija bo betonski zid sprva zgradila pri mestu Reyhanli, ki je bil tarča uradno nepojasnjenih bombnih napadov pred dvema letoma. Foto: Reuters
Turško-sirska meja: Karkamis - Džarablus
Po Surucu se je Ankara odločila, da bo z južne meje pregnala Islamsko državo, a dejansko so skoraj vse turške bojne operacije usmerjene proti kurdskemu PKK-ju, kljub napovedim pa so brez napovedane zračne podpore ostali tudi sirski uporniki, ki ne skrivajo naklonjenosti Turčiji. Foto: Reuters

Provincialna oblast Hataya je skupaj s turško vojsko na območju mesta Reyhanli v petek uradno začela gradnjo tri metre visokega zidu. Dva metra široki betonski kosi tehtajo po sedem ton, postavljajo pa jih z žerjavi. Ko bo postavljen prvi zid, bodo za njim zgradili cesto in postavili še drugi zid, vrhovi bodo obdani z žičnato ograjo in nadzornimi kamerami, obmejne enote pa bodo redno patruljirale z oklepnimi vozili.

V eksploziji v pretežno kurdskem mestu Suruc na jugu Turčije je 20. julija umrlo 33 ljudi. Po navedbah Turčije je napad izvedla džihadistična skupina Islamska država. Ankara je nanj odgovorila z dvojno ofenzivo, v kateri je bombardirala tako tarče IS-ja v Siriji kot tudi upornike Delavske stranke Kurdistana (PKK) na severu Iraka in jugovzhodu Turčije.

Reyhanli tarča bomb pred dvema letoma
V provinci Hatay sicer prebiva tisoče od približno 1,8 milijona sirskih beguncev, ki so pobegnili v Turčijo, da bi se izognili nasilju doma, hkrati pa velja provinca za sporno, saj si jo lasti tudi Sirija, saj v njej prevladujejo alaviti, islamska šiitska veja, iz katere izhaja tudi sirska vladajoča družina Al Asad. Zid je sicer postavljen v mestu Reyhanli v notranjosti province, na sirski strani meje pa je ozemlje pod nadzorom Fronte Nusra, sirske veje Al Kaide.

Maja 2013 je v dveh bombnih napadih v obmejnem mestu Reyhanli umrlo 52 ljudi. Turške oblasti so takrat za napad okrivile skupine, povezane s Sirijo, a je Damask vpletenost zanikal. Turčija zavrača obtožbe, da v boju proti teroristom Islamske države do zdaj ni naredila dovolj. A v zadnjih mesecih je okrepila varnost na meji in aretirala stotine domnevnih džihadistov.

Turki (še) niso podprli upornikov proti IS-ju
IS po porazih proti sirskim Kurdom sicer nadzira samo še okoli 80 km meje s Turčijo - zahodni breg Evfrata z mestom Džarablus, ravno na tem območju pa želi Turčija zdaj z napovedano letalsko podporo omogočiti uporniški koaliciji vzpostavitev tako imenovanega varnega območja. A turško neposredno vpletanje v Sirijo je naletelo na težave. ZDA zatrjujejo, da niso privolile v vzpostavitev de facto območja prepovedi poletov, ob tem pa Američane odkrito moti prevlada islamistov med uporniki na severu Sirije.

Pod vodstvo najštevilnejše uporniške skupine Ahrar al Šam so uporniki ravno v četrtek sprožili ofenzivo v severnem Alepu, vzhodno od strateškega obmejnega mesta Azaz. Sprva so osvojili tri vasi, a jih je Islamska država ponoči v protinapadu pregnala in še napredovala proti zahodu. Ob tem je pretežno salafistična koalicija ostala brez turške zračne podpore, na kar so sicer odkrito računali.