Povolilno slavje v Turčiji. Foto: EPA
Povolilno slavje v Turčiji. Foto: EPA
Turčija je po volitvah na razpotju. Foto: EPA
Turčija pred politično negotovostjo
Eppur si muove: Turčija po volitvah

Opozicijski časniki so si enotni, da so s "porazom" AKP-ja, ki je po 13 letih z 41 odstotki osvojenih glasov izgubil absolutno večino v parlamentu, hud udarec doživeli tudi predsednik Recep Tayyip Erdogan in njegovi načrti za spremembo ustave za utrjevanje položaja predsednika države.

Dnevnik Hurriet že na naslovnici piše o "treh možnostih" - ali bo AKP oblikoval koalicijsko vlado ali bo poskušal vladati z manjšinsko vlado ali pa bodo v državi predčasne volitve.

Dnevnik Milliyet piše kar o "novi eri", časnik Sozcu, ki je izrazito nenaklonjen Erdoganu, pa je članek o volitvah naslovil kar s "Propad". "Volivci so Tayyipu pokazali rdeči karton," so dodali.

Najverjetnejša možnost predčasne volitve?
Provladni Yeni Safak meni, da so predčasne volitve najverjetnejša možnost, saj so možnosti, da bi katera izmed drugih strank stopila v koalicijo z AKP-jem, majhne.

Na drugo mesto se je sicer uvrstila opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) s 25 odstotki glasov, ki je bila že doslej glavna tekmica AKP-ja, njuni boji pa so bili vse prej kot "športni", zato koalicija tako rekoč ni mogoča. Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Stranka nacionalnega gibanja (MHP) s 16,5 odstotka, v parlament pa se je s 13 odstotki glasov uspelo prebiti tudi kurdski Stranki ljudske demokracije (HDP), ki je že napovedala, da bo "odgovorna opozicija", pa tudi sicer si je težko predstavljati, da bi AKP v vlado povabil prav Kurde.

Še največja možnost tako je, da bi AKP sklenil koalicijo z MHP-jem, vendar pa je vodja te stranke Devlet Bahceli v prvih odzivih izide volitev komentiral kot "začetek konca vladavine AKP-ja". To bi že lahko ocenili tudi kot zavrnitev možnosti sodelovanja s to stranko, čeprav analitiki še niso prepričani, da je to zadnja beseda nacionalistov.

Priporočila Bruslju
So si pa analitiki enotni, da je pred Turčijo zdaj obdobje politične negotovosti. Glavni komentator v provladnem časniku Yeni Safaj Abdulkadir Selvi je celo posvaril, da bi država lahko "zdrsnila v kaos", kakršen je bil v 80. in 90. letih, ko je Turčija obnavljala demokracijo po treh vojaških udarih.

A po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver je nedeljski volilni izid jasen znak, da imajo Turki raje sedanji parlamentarni sistem z vsemi "slabostmi" kot pa predsedniški sistem, ki si ga želi Erdogan in ki bi bil brez pravih nadzornih mehanizmov. "Preprosto nočejo, da bi Turčija postala predstava enega človeka," je za Euobserver dejal Joost Lagendijk, sicer nekdanji evropski poslanec, ki zdaj živi v Turčiji, kjer je med drugim kolumnist turškega dnevnika Zaman.

Lagendijk je med drugim tudi svetoval Bruslju, da pozdravi izide volitev v Turčiji in predvsem vitalnost turške demokracije, to pa nagradi še s ponovno oživitvijo pristopnih pogajanj. Koalicija med AKP-jem in MHP-jem bi se namreč lahko odrazila kot zelo evroskeptična in tudi protikurdska. To pa bi še dodatno preložilo reforme, ki jih za nadaljevanje pristopnega procesa zahteva EU, in spodkopalo že zdaj zelo krhek spravni proces s Kurdi, je še opozoril v EUobserverju.

Volitve v Turčiji po oceni EU-ja pokazale moč demokracije
EU je sicer medtem že pozdravil izvedbo volitev v Turčiji, rekordno volilno udeležbo pa označil za jasen znak moči demokracije v Turčiji. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je izrazila zadovoljstvo s profesionalno izvedbo volitev, a kritizirala visok volilni prag (ta znaša deset odstotkov), ki da omejuje politični pluralizem.

Področje, ki povzroča skrbi, je po njihovem mnenju še svoboda medijev, saj so bili med kampanjo novinarji in mediji, ki so bili kritični do vladajočega AKP-ja, tarča pritiskov.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn sta še izpostavila, da je vsem večjim turškim političnim strankam uspelo priti v parlament, kar je po njunem mnenju izrednega pomena.

Mogherinijeva in Hahn pričakujeta čimprejšnje oblikovanje novega parlamenta in vlade ter se veselita tesnega sodelovanja z EU-jem. "Obdobje, ki prihaja, prinaša veliko priložnosti za krepitev odnosov med EU-jem in Turčijo," sta še zapisala v sporočilu.

Turčija pred politično negotovostjo
Eppur si muove: Turčija po volitvah