Operacijo so izvedli pripadniki afganistanskih in ameriških posebnih enot. Foto: EPA
Operacijo so izvedli pripadniki afganistanskih in ameriških posebnih enot. Foto: EPA

"Ta uspešna skupna operacija je pomemben korak v naših nenehnih prizadevanjih v boju proti Islamski državi," je glede operacije, ki so jo izvedli 27. aprila, dejal najvišjih ameriški poveljnik v Afganistanu general John Nicholson. V napadu je po navedbah ameriške vojske umrlo 35 borcev IS-ja in več višje rangiranih poveljnikov. Hasibovo smrt je že predtem sporočil afganistanski predsednik Ašraf Gani.

Hasib je postal vodja afganistanske veje Islamske države, znane tudi kot Islamska država Khorasan, - ime izvira iz starega imena za regjio, ki vključuje tudi Afganistan, lani po smrti Hafiza Saida Khana. Po navedbah ameriških in afganistanskih sil naj bi Hasib naročil serijo smrtonosnih napadov, med drugim tudi 8. marca letos na glavno vojaško bolnišnico v Kabulu, borcem pa naj bi tudi naročil, naj obglavijo starejše vaščane pred njihovimi svojci in ugrabljajo ženske in dekleta ter jih prisilijo v poroko z borci IS-ja. Imel naj bi tudi stalne stike z glavnimi voditelji Islamske države v Iraku in Siriji, čeprav je bil pri izvedbi vojaških operacij večinoma neodvisen.

Ameriške sile so marca okrepile operacije proti IS-ju v Afganistanu, pretekli mesec pa so na omrežje rovov in jam, ki jih uporablja IS v Nangarharju na meji s Pakistanom, odvrgle tudi največjo nejedrsko bombo na svetu. V napadu je umrlo 94 pripadnikov IS-ja, med njimi štirje poveljniki.

Pretekli mesec je tiskovni predstavnik Pentagona že dejal, da je Hasib najverjetneje umrl v napadu ameriških in afganistanskih posebnih sil, v katerem sta bila ubita tudi dva ameriška vojaka, a so smrt potrdili šele v nedeljo.