Večina ruskega plina pride v Evropo prek plinovodov v Ukrajini. Foto: Reuters
Večina ruskega plina pride v Evropo prek plinovodov v Ukrajini. Foto: Reuters
Lugansk
Proruski protestniki iz Luganska so za pomoč zaprosili kar ruskega predsednika Vladimirja Putina. Foto: Reuters
Črno morje
Rusija bo v Krim vložila veliko sredstev. Foto: Reuters
Rusija sešteva ukrajinski dolg

V pismu je Putin izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi visokega dolga Ukrajine Rusiji za dobavo plina. Ruski plinski velikan Gazprom zatrjuje, da dolg znaša 2,2 milijardi dolarjev, Kijev pa je že zamudil s plačilom dobave za marec.

Spor glede ukrajinskega plačila za ruski plin je med zimo v letih 2005 in 2006 ter 2008 in 2009 že povzročil krizo pri oskrbi nekaterih evropskih držav, ki ruski plin prejemajo prek ukrajinskega ozemlja.

Putin vztraja, da pri reševanju ukrajinskih dolgov ne smejo odlašati. "Razmere so kritične," je v komentarju Putinovega pisma sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ruski predsednik je v pismu predlagal mehanizem za takojšnja pogajanja o ukrajinskih dolgovih. V sredo ni izključil možnosti, da bo morala Ukrajina vnaprej plačevati za ruski plin. "Kolikor bodo plačali, toliko bodo dobili," je zatrdil.

Ruski premier Dmitrjij Medvedjev je ocenil, da celoten dolg Ukrajine do Rusije trenutno znaša 16,6 milijarde dolarjev.

Kijev pripravljen pomilostiti proruske aktiviste
Ukrajina ne bo preganjala proruskih aktivistov, ki so zasedli javne ustanove v Donecku in Lugansku, če bodo odložili orožje. Rusija je medtem obtožila Nato, da Ukrajino izkorišča v svoje namene.

Ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov je dejal, da bodo ruski separatisti pomiloščeni, če položijo orožje na tla in zapustijo upravne stavbe, ki jih zasedajo. Turčinov je na seji parlamenta v Kijevu dodal, da je celo pripravljen podpisati odlok o amnestiji. Zakon o amnestiji se mu ne zdi potreben.

Na območjih mest Lugansk, Doneck in Harkov so proruski aktivisti v zadnjih dneh zasedli vladna poslopja in ponekod celo razglasili neodvisnost. Na krizna območja je Kijev napotil dodatne varnostne sile, ki jim je v torek uspelo ponovno prevzeti nadzor nad vladnim poslopjem v Harkovu. Protestniki medtem ostajajo zabarikadirani v stavbi lokalnih oblasti v Donecku in na sedežu ukrajinske tajne službe SBU v Lugansku, kjer naj bi zasedbo še okrepili.

Obrat k strpnim besedam
V prizadevanjih za rešitev krize je v Doneck odpotoval namestnik ukrajinskega premierja Vitalij Jarema, ki je izrazil upanje, da se bo zasedba vladnih poslopij v mestu končala brez nasilja in s konsenzom. Notranji minister v začasni ukrajinski vladi Arsen Avakov je namreč predtem zagrozil z ukrepanjem proti separatistom. "Za tiste, ki bodo sprejeli dialog, bomo našli politično rešitev, tistim, ki iščejo konflikt, pa bomo odgovorili na grob način," je dejal na srečanju vlade. Presodil je še, da bi "krizo lahko rešili v prihodnjih 48 urah".

S polno paro deluje tudi ruska diplomacija. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je obtožilo Severnoatlantsko zavezništvo (Nato), da izkorišča krizo v Ukrajini za to, da bi znova spodbudilo zanimanje za članstvo v svoji organizaciji, pod pretvezo, da se morajo države združiti proti navidezni nevarnosti.

Kritika Rasmussena
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je pred kratkim izjavil, da sta se Rusija in Zahod zapletla v spopad, ki spominja na hladno vojno, Kremelj pa pozval, naj umakne svojo vojsko z meja z Ukrajino, v nasprotnem primeru se bo moral spoprijeti s posledicami. Rusko ministrstvo se je na te izjave odzvalo z besedami, da so bile Rasmussenove besede "izzivalne" in da v zadnjih mesecih ni ponudil nikakršnega konstruktivnega predloga za Ukrajino, s čimer je le še povečal nestabilnost na območju. "Stalne obtožbe generalnega sekretarja nam kažejo, da želi zavezništvo izrabiti krizo v Ukrajini za to, da bi se poenotilo in združilo v boju proti navidezni zunanji grožnji. S tem bi v 21. stoletju znova dobilo razlog za svoj obstoj," so dejali.

Rasmussen je še dejal, da je ob rusko-ukrajinski meji razporejenih okoli 40.000 ruskih vojakov.

Naložbe v krimsko infrastrukturo
Namestnik ruskega premierja Igor Šuvalov pa je sporočil, da bi lahko Kremelj spremenil proračun, da bi upoštevali še dodatna dva milijona ljudi, ki živijo na Krimu. Polotok, ki si ga je Rusija priključila prejšnji mesec, namreč po njegovih besedah potrebuje naložbe v infrastrukturo, ki se jiih ne da pokriti z obstoječimi načrtovanimi sredstvi. "Ko država dobi dva milijona novih prebivalcev, ki potrebujejo velike naložbe, se tega ne da rešiti le s preprostjo prerazporeditvijo denarja iz obstoječih državnih programov," je dejal Šuvalov in dodal, da obsežne naložbe potrebujejo predvsem krimske ceste in pristanišča.

Rusija sešteva ukrajinski dolg