Ukrajinske oblasti so za en dan prekinile ofenzivo proti proruskim separatistom, da bi tako omogočile mednarodanim preiskovalcem obisk prizorišča letalske tragedije. Foto: EPA
Ukrajinske oblasti so za en dan prekinile ofenzivo proti proruskim separatistom, da bi tako omogočile mednarodanim preiskovalcem obisk prizorišča letalske tragedije. Foto: EPA
Prizorišče nesreče malezijskega letala. Foto: EPA
Nizozemski premier Mark Rutte se bo danes sešel z malezijskim kolegom Nadžibom Razakom. Foto: EPA

"Odločili smo se, da na ta tako imenovani dan tišine ne izvajamo vojaških operacij," je povedal tiskovni predstavnik vojske Oleksij Dmitraškivski in dodal, da je to odgovor na poziv generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna.

V času prihoda preiskovalcev so odmevale eksplozije
Na obsežno območje, kjer je malezijsko letalo z 298 ljudmi na krovu strmoglavilo 17. julija, je danes prispela manjša ekipa nizozemskih in avstralskih strokovnjakov, ki jih spremljajo pripadniki misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ta ekipa po navedbah nizozemskega pravosodnega ministrstva za zdaj predstavlja le izvidniško misijo, upajo pa, da ji bo v bližnji prihodnosti sledilo več strokovnjakov. V času prihoda preiskovalcev je bilo le nekaj kilometrov od prizorišča letalske tragedije slišati eksplozije, iz vasi blizu kraju, kjer leži del razbitin letala, pa videti gost dim.

Proruski uporniki vse od nesreče zanikajo obtožbe, da je letalo zadela njihova raketa, Moskva pa trdi, da so za nesrečo krive ukrajinske oblasti, kar pa Kijev ostro zavrača.

Srečanje Rutteja in Razaka
Posmrtni ostanki nekaterih potnikov tako tudi 14 dni po nesreči ostajajo na območju nesreče. Nizozemske oblasti se bojijo, da ostankov nekaterih žrtev morda nikoli ne bodo našli. Večina potnikov na letalu (198) je bila namreč Nizozemcev. O preiskavi nesreče se bosta danes v Amsterdamu pogovarjala nizozemski premier Mark Rutte in njegov malezijski premier Nadžib Razak.

Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) bodo tako imeli en dan, da z mednarodnimi preiskovalci, ki na to čakajo že več dni, v miru obiščejo prizorišče nesreče.

Moskva Kijevu očita, da mednarodnim preiskovalcem namerno preprečuje dostop do prizorišča, ker želijo uničiti dokaze, ki bi razkrili njihovo odgovornost za tragedijo. To je za ruske medije v New Yorku izjavil veleposlanik Rusije pri ZN-u Vitalij Čurkin, ki je opomnil, da je ukrajinski predsednik Porošenko po strmoglavljenju sprva napovedal prekinitev ognja na območju več deset kilometrov okrog prizorišča nesreče pri kraju Grabovo, a je "to obljubo takoj prelomil" in sprožil silovito vojaško ofenzivo.

Kot je še dejal Čurkin, je Rusija predstavnikom Ovseja že predala vso dokumentacijo v zvezi s strmoglavljenjem, ob tem pa predvideva, "da bodo tudi druge države ravnale tako konkretno in konstruktivno, namesto da razširjajo obtožbe, ki jih ne morejo z ničimer potrditi".

Ovse ni nevtralen, temveč deluje v interesu Ukrajine
Predstavniki samooklicane Ljudske republike Doneck so zagrozili z možnostjo prekinitve sodelovanja z Ovsejem, saj ta po njihovem mnenju ne deluje nevtralno, temveč deluje v interesu Ukrajine. "V preteklem tednu predstavniki Ovseja z različnimi izgovori niso želeli uresničevati svoje misije na kraju letalske nesreče. Na vsak način so skušali zajeziti dejavnosti čet Ljudske republike Doneck in tako pomagati ukrajinski vojski pri pripravi protinapada," je predstavnica Klavdija Kulbazkaja povzela stališče vodstva proruskih separatistov.

Ukrajinski poslanci zavrnili odstop Jacenjuka
Ukrajinski parlament na današnji izredni seji ni sprejel odstop premierja Arsenija Jacenjuka, ki ga je ta napovedal pred tednom dni. Poleg tega pa je rada danes ratificirala sporazum o namestitvi večnacionalne mednarodne misije za zagotovitev varnosti na prizorišču, ki ga je Ukrajina v ponedeljek sklenila z Nizozemsko.

Prihaja mednarodna misija
Misijo bo sestavljalo do 950 oboroženih pripadnikov varnostnih sil, načeloma policistov, iz Nizozemske, Avstralije in po potrebi drugih držav, ki so na tragičnem poletu MH17 izgubile svoje državljane. Njihova naloga bo poskrbeti za varnost pri iskanju posmrtnih ostankov in preiskavi prizorišča.

Kijev uvaja vojni davek
Oblasti v Kijevu nujno potrebujejo denar za financiranje svoje "protiteroristične ofenzive" na vzhodu države, ki naj bi državo stala kar 4,5 milijona evrov dnevno. Zaradi tega je hotel Jacenjuk že nekaj časa - a brez uspeha - spremeniti proračun in uvesti nove davke. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj je pretekli teden napovedal odstop.

Glede tega, na kakšen način zbrati denar, so obstajala različna mnenja, parlament pa se je danes odločil, da to storijo z uvedbo posebnega vojnega davka. Najmanj do 1. januarja 2015 bodo vsi dohodki tako podvrženi dodatnemu davku 1,5 odstotka, poroča dpa. Po nekaterih ocenah naj bi se s tem v proračun steklo dodatnih 180 milijonov evrov.

Izjava G7 o odnosu Rusije do Ukrajine
Skupina držav G7 - ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija - ter predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije so podpisali izjavo, v kateri so izrazili globoko zaskrbljenost nad dejanji Rusije proti Ukrajini. Med drugim so obsodili nezakonito pripojitev Krima, obsodili sestrelitev malezijskega potniškega letala ter zahtevali pregledno, hitro in neovirano preiskavo.

"Ta grozljiv dogodek bi moral biti prelomnica v spopadu in Rusija bi morala odstopiti od podpore nezakonitim oboroženim skupinam v Ukrajini, zavarovati mejo z Ukrajino in prekiniti pretok orožja opreme in oborožencev čez mejo. Rusija žal ni spremenila smeri. V tem tednu smo naznanili dodatne usklajene sankcije proti Rusiji, vključno s sankcijami za določena podjetja iz ključnih sektorjev ruskega gospodarstva," pravi izjava G7.

Svet EU-ja potrdil uvedbo sankcij
Medtem je Svet EU-ja uradno potrdil sveženj gospodarskih sankcij, ki so jih države članice sprejele v torek, veljati pa bodo začele 1. avgusta. Članice povezave so danes pisno potrdile omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor izvzet.