Kennedy je liberalne demokrate vodil od leta 1999 do leta 2006. Foto: Reuters
Kennedy je liberalne demokrate vodil od leta 1999 do leta 2006. Foto: Reuters

Kennedy je umrl v ponedeljek v starosti 55 let na svojem domu v Fort Williamu na Škotskem. Vzrok smrti ni znan in mogoče bo družina več razkrila po obdukciji. Policija je sporočila, da ne gre za sumljive okoliščine. V izjavi za javnost je njegova družina zapisala, da so pretreseni ob izgubi "dobrega človeka in ljubečega očeta".

Britanski premier David Cameron je dejal, da je politika izgubila človeka "izjemnih sposobnosti", medtem ko je vodja liberalnih demokratov Nick Clegg prepričan, da je smrt Kennedyja oropala Veliko Britanijo enega najbolj nadarjenih politikov svoje generacije.

Kennedy je doživel hiter političen vzpon. V parlament je bil prvič izvoljen leta 1983, ko mu je bilo le 23 let, in postal je najmlajši britanski poslanec. Uspeh je bil še toliko večji, ker je v svojem okrožju premagal vladnega ministra.

Na letošnjih volitvah je Kennedy izgubil poslanski sedež, njegovi liberalni demokrati pa so po petih letih sodelovanja v vladni koaliciji s konservativci doživeli bridek poraz, saj so skoraj izginili iz parlamenta, zaradi česar je Clegg napovedal odstop s položaja vodje stranke.

Težave z alkoholom
Če liberalni demokrati zdaj doživljajo najhujše čase, pa so pod vodstvom Kennedyja, ki je vodenje stranke prevzel leta 1999, doživeli političen vrhunec. Na volitvah leta 2005 so namreč po njegovem odločnem nasprotovanju vojni v Iraku, ki so jo podprli laburisti in konservativci, dosegli zgodovinski uspeh in osvojili 62 poslanskih sedežev.

Kennedy je sicer leto dni pozneje odstopil kot vodja stranke, potem ko je razkril, da se zdravi zaradi dolgoletnih težav z alkoholom. Kot je zapisal urednik pri britanskem BBC-ju Nick Robinson, sta bila politika in parlament njegovo življenje, alkohol pa njegov prijatelj, bergla in prekletstvo.

Clegg je o Kennedyju dejal, da je imel na dober dan več političnega talenta v svojem mezincu kot vsi drugi skupaj. Kennedy je leta 2010 nasprotoval Cleggovi odločitvi o vstopu v koalicijo s konservativci. Čeprav je prejšnji mesec izgubil poslanski sedež, je napovedal, da se bo dejavno vključil v razpravo o britanskem članstvu v Evropski uniji.