Petrov je leta 2013 dobil ugledno mirovno nagrado za mir mesta Dresden. Foto: AP
Petrov je leta 2013 dobil ugledno mirovno nagrado za mir mesta Dresden. Foto: AP
Hladna vojna
Med hladno vojno sta imeli Sovjetska zveza in ZDA ogromne zaloge jedrskega orožja. Foto: AP

Leta 1983, v času hladne vojne, so računalniki v skrivnem ruskem središču za opozarjanje pred jedrsko nevarnostjo pomotoma sprožili alarm, saj so zaznali približevanje več ameriških izstrelkov. Takrat je bil v službi Petrov, ki je imel dve možnosti - takoj obvestiti vodilne o tem, ti pa bi verjetno ukazali povračilno akcijo proti ZDA, ali ne storiti nič. Odločil se je za drugo možnost, saj je ocenil, da gre za lažni alarm, in sporočila ni predal naprej. Ključna vloga Petrova v zaostrenih razmerah hladne vojne je postala znana leta pozneje, ko je o dogodku tudi javno spregovoril.

Če bi obvestil vodilne ...
Leta 2013 je tako v pogovoru za BBC dejal: "Zgodaj zjutraj 26. septembra 1983 sem dobil računalniško sporočilo, da je bilo iz ZDA proti Rusiji izstreljenih več izstrelkov. Imel sem vse potrebne podatke, in če bi jih poslal naprej po hierarhični lestvici, nihče ne bi podvomil o njih ali se vprašal, ali so resnični. Vse, kar bi moral narediti, je dvigniti telefonsko slušalko in o alarmu obvestiti poveljnike. A nisem se mogel premakniti. Imel sem občutek, kot da sedim v ponvi s cvrčečim oljem."

Čeprav so Petrova izšolali in je vedel, kakšen je niz ukrepov v primeru takšne nevarnosti - v najkrajšem možnem času obvestiti sovjetsko vojsko – se je odločil drugače. Zavrtel je tehnikovo številko in prijavil tehnične motnje na računalniku. "Če bi se motil in bi ameriški izstrelki res leteli, bi Rusija nekaj minut pozneje doživela jedrsko eksplozijo. A po 23 minutah sem ugotovil, da se ni nič zgodilo, vse je bilo mirno. Če bi nas Američani res napadli, bi o tem takoj izvedel. Čutil sem neskončno olajšanje," je še dodal v pogovoru za BBC.

Poznejša preiskava dogodka je pokazala, da so sovjetski sateliti zamenjali sončno svetlobo, ki se je odbijala od oblakov, za medcelinske balistične rakete.

Petrov je vso kariero preživel v vojski. Umrl je že 19. maja na svojem domu v Moskvi, a novica o njegovi smrti je v javnost prišla šele zdaj, in še to po naključju. Nemški filmar Karl Schumacher, ki je Petrovo zgodbo prvič predstavnil mednarodni javnosti, mu je namreč 7. september želel po telefonu voščiti za rojstni dan, a ga je njegov sin Dmitrij obvestil, da očeta ni več. Schumacher je novico o smrti "človeka, ki je rešil svet", objavil na družbenih omrežjih in tako se je razširila po svetu.

Zgodbo Stanislava Petrova so leta 2014 predstavili v radijski oddaji Junaki našega časa.