V osmih mesecih je majhna uporniška skupina M23 prerasla v dobro organizirano in oboroženo skupino, kar po mnenju poznavalcev ne bi bilo mogoče brez podpore Ruande. Foto: Reuters
V osmih mesecih je majhna uporniška skupina M23 prerasla v dobro organizirano in oboroženo skupino, kar po mnenju poznavalcev ne bi bilo mogoče brez podpore Ruande. Foto: Reuters
Goma
Uporniki so se mirno sprehodili mimo pripadnikov mirovnih sil. Foto: Reuters
Joseph Kabila
Joseph Kabila ne obvladuje vzhoda države. Foto: EPA

Uporniška skupina M23 je mesto z milijon prebivalci zasedla v torek, potem ko so se od tam umaknile enote vladne vojske, pripadniki mirovnih sil ZN-a pa so le opazovali njihov prihod.

"Pot za osvoboditev Konga se je začela zdaj," je dejal tiskovni predstavnik upornikov Vianney Kazarama pred množico okoli tisoč ljudi na stadionu v Gomi. "Pripravljeni smo na pohod proti Bukavuju in nato proti Kinšasi. Ste pripravljeni, da se nam pridružite?" Le nekaj ur pozneje so uporniki zavzeli pomembno mesto Sake, ki leži na cesti proti Bukavuju.

Vlada v več kot 1.500 kilometrov oddaljeni Kinšasi je priznala, da je izgubila bitko, vendar je napovedala zmago v vojni. Pozneje se je v spravljivejšem tonu oglasil še predsednik države Joseph Kabila, ki je izrazil pripravljenost prisluhniti pritožbam upornikov.

Kabila se je o mogočih rešitvah za konflikt v zadnjih dneh pogovarjal z ruandskim predsednikom Paulom Kagamejem in ugandskim predsednikom Joverijem Musevenijem.

Senca genocida v Ruandi
Uporniki Kabilo obtožujejo, da jim ni zagotovil položajev v vojski v skladu z mirovnim dogovorom, s katerim se je končal prejšnji upor leta 2009 in so se uporniki pridružili vladnim silam.

Aprila letos so uporniki oblikovali skupino M23 (poimenovano po 23. marcu 2009, ko je bil podpisan mirovni dogovor), potem ko so prebegnili iz vrst vladne vojske, zaradi slabih pogojev in ker oblasti niso spoštovale zavez iz dogovora.

Korenine uporniške skupine, ki jo pri ofenzivi na vzhodu Konga glede na preiskavo strokovnjakov Združenih narodov močno podpira sosednja Ruanda, segajo v december leta 2006, ko je nastala uporniška skupina Narodni kongres za obrambo ljudi (CNDP) pod vodstvom generala Laurenta Nkunde.

Januarja leta 2009 se je CNDP razcepil in Nkundo so aretirale ruandske sile, preostanek upornikov CNDP-ja pod vodstvom Bosca Ntaganda pa se je integriral v vladno vojsko do letošnjega aprila, ko so se uprli in prebegnili.

Tutsijevske uporniške skupine in milice so se pri osvajanju ozemlja, izkoriščanju obilice naravnih bogastev in ustrahovanju prebivalstva zanašale in se še zanašjo na podporo Ruande, kjer so Hutuji leta 1994 izvedli genocid nad Tutsiji, ki so sicer pozneje pod vodstvom Kagameja prevzeli oblast.

Zadnji dogodki so obudili spomine na leto 1996, ko se je oče sedanjega kongovskega predsednika Laurenta Kabila na čelu upornikov in ob podpori Ruande iz istega območja podal proti Kinšasi in strmoglavil dolgoletnega diktatorja Mobutuja Sese Seka.

Mirovne sile odpovedale
ZN, ki ima v Demokratični republiki Kongo svojo največjo misijo, se je znašel pod plazom očitkov, ker pripadniki mirovnih sil niso ukrepali proti upornikom in so le opazovali, ko so vkorakali v Gomo, kjer je tudi regionalni sedež mirovne misije.

Iz ZN-a so sporočili, da so njihove mirovne sile s helikopterjev izstrelile več sto raket na upornike, a jih niso mogli premagati, ko se je njihovo število povečalo.

Za Francijo je to nesmisel, saj imajo mirovniki poleg helikopterjev tudi težko orožje, zato so v Parizu pozvali, da se znova preuči mandat mirovne misije.

Nenadno in občutno povečanje števila upornikov, ki so se podali proti Gomi, je znova vzbudilo sume na zunanjo pomoč in spet se je na vrhu seznama znašla Ruanda, ki je do zdaj odločno zanikala kakršno koli vpletenost v konflikt na vzhodu Konga.