Deklaracija, ki jo je katalonski regionalni parlament januarja sprejel kot podlago za referendum o neodvisnosti, špansko pokrajino Katalonijo s 7,6 milijona prebivalcev označuje za "suveren politični in pravni subjekt s pravico odločanja o lastni prihodnosti". Katalonski premier Artur Mas je takrat napovedal tudi, da bo referendum o neodvisnosti leta 2014.

Vlada v Madridu je katalonsko deklaracijo že takoj označila za nezakonito, saj "španske regije ne morejo organizirati referendumov", nato pa naslovila pritožbo še na ustavno sodišče. To je zdaj španski vladi tudi pritrdilo.

Mas je izrazil veliko razočaranje nad odločitvijo ustavnega sodišča, ki jo je označil za "zelo skrb vzbujajočo", a je hkrati dodal, da bodo zastavljene načrte za odcepitev vseeno nadaljevali.

Moti jih predvsem denar, ki roma v Madrid
Gospodarska kriza v Španiji je podžgala separatistične težnje v Kataloniji, ki je tradicionalno gospodarsko gonilo države - mnogo Kataloncev namreč meni, da bi regija lažje premagovala krizo, če ji ne bi bilo treba dela svojih davčnih prilivov posredovati drugim, revnejšim regijam.

V Barceloni tako vztrajajo, da je do njih nepravičen predvsem davčni sistem, saj mora ta bogata regija v Madrid odvajati davke, nazaj pa dobijo manj denarja, kot bi si želeli. Prav tako menijo, da bi bilo za regijo koristneje, če bi del teh davkov ostal doma in bi tako lahko prispeval h gospodarskemu okrevanju.

Katalonija sicer uživa zelo visoko stopnjo avtonomije, nasprotniki njene osamosvojitve pa opozarjajo predvsem na težave, ki bi nastopile zaradi izgube španskega trga, in na dejstvo, da nova država vsaj na začetku ne bi bila članica EU-ja in evroobmočja.