Število smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka droge v Evropi se je povečalo že tretje leto zapored. Foto: Reuters
Število smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka droge v Evropi se je povečalo že tretje leto zapored. Foto: Reuters
Mamila, kokain
Kokain je v Evropi domnevno vse bolj dosegljiv. Foto: Pixabay
false
Približno 87,7 milijona odraslih Evropejcev je enkrat v življenju že poskusilo konopljo. Foto: Pixabay

V agenciji opozarjajo tudi na vse večje tveganje, ki ga za zdravje pomenijo sintetični opioidi z zelo močnim učinkom. Je bilo pa lani prijavljenih manj novih drog v Evropi.

Število smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka droge v Evropi se je povečalo že tretje leto zapored. V agenciji za droge ocenjujejo, da je bilo leta 2015 v Evropi skupno 8.441 smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka, ki so bili v glavnem povezani s heroinom in drugimi opioidi. To je šestodstotno povečanje glede na ocenjenih 7.950 smrtnih primerov leto prej.

Med najranljivejšimi so problematični uporabniki opioidov, ki jih je v Evropi 1,3 milijona. Pogosto se namreč predozirajo z opioidi, ki se uporabljajo v nadomestnem zdravljenju, predvsem z metadonom in buprenorfinom. Število smrtnih primerov, povezanih z metadonom, je denimo na Danskem, Irskem, Hrvaškem in v Franciji preseglo število s heroinom povezanih smrtnih primerov.


Sintetični opioidi posebej nevarni

Vse večje zdravstveno tveganje predstavljajo novi sintetični opioidi, ki imajo zelo močan učinek, opozarja agencija. Imajo sicer majhen tržni delež, a je vse več zastrupitev in smrtnih primerov. V Evropi so med letoma 2009 in 2016 odkrili 25 novih sintetičnih opioidov, od tega 18 fentanilov. Lani so prijavili osem novih fentanilov, na začetku letošnjega leta pa je agencija opravila oceno tveganja za dva fentanila po tistem, ko je bilo zaradi njih prijavljenih več kot 50 smrti.

Za proizvodnjo več tisoč uličnih odmerkov so potrebne le majhne količine novih sintetičnih opioidov, opozarja agencija, kar pomeni, da jih je mogoče brez težav skriti in prevažati. Na voljo so v različnih oblikah, predvsem kot praški, tablete in kapsule, nekateri pa so zdaj na voljo tudi kot tekočine in se prodajajo kot razpršila za nos.

Agencija za droge je julija 2016 izvedla oceno tveganja prvega sintetičnega kanabinoida (MDMB-CHMICA), ko so ugotovili okoli 30 smrtnih primerov, povezanih z njegovo uporabo.

Število novih drog se zmanjšuje
Število novih drog na evropskem trgu se zmanjšuje. Lani so odkrili 66 novih psihoaktivnih snovi, leto prej pa 98. Skupno število snovi, ki so zdaj na voljo, pa je še vedno visoko. Agencija je do konca lanskega leta spremljala več kot 620 novih psihoaktivnih snovi.

K upočasnitvi odkrivanja novih snovi v Evropi je prispevalo več dejavnikov. Nova zakonodaja v nekaterih državah članicah je ustvarila strožje pravno okolje, svoj delež pa so morda prispevale tudi policijske akcije, osredotočene na laboratorije za nove psihoaktivne snovi na Kitajskem.

Kokain domnevno vse bolj dosegljiv
V Evropi so med najpogosteje uporabljenimi prepovedanimi stimulansi kokain, MDMA in amfetamini. Uporaba kokaina je večja v državah zahodne in južne Evrope, kar odraža bližino vhodnih pristanišč in preprodajalskih poti, uporaba amfetaminov pa je izrazitejša na severu in vzhodu Evrope.

Podatki iz spremljanja odpadnih voda ter podatki o zasegih, ceni in čistosti kažejo, da se dosegljivost kokaina v nekaterih delih Evrope morda znova povečuje. Tako število zasegov kot zasežena količina sta se med letoma 2014 in 2015 povečala. Leta 2015 je bilo v EU-ju prijavljenih približno 87.000 zasegov kokaina (leta 2014 pa 76.000) v skupni količini 69,4 tone (leta 2014 pa 51,5 tone).

Podatki kažejo na dolgoročnejšo ustaljeno ali naraščajočo uporabo kokaina. Od 33 mest, za katera so bili na voljo podatki za leti 2015 in 2016, jih je 22 poročalo o povišanju ravni ostankov kokaina v komunalni odpadni vodi.

Vsak stoti Evropejec dnevno uživa konopljo
Približno 87,7 milijona odraslih Evropejcev je enkrat v življenju že poskusilo konopljo, agencija pa ocenjuje, da je med njimi 17,1 milijona mladih Evropejcev, ki so konopljo uporabili v zadnjem letu. Približno odstotek odraslih Evropejcev je dnevnih ali skoraj dnevnih uporabnikov konoplje.

Konoplja se še vedno povezuje z zdravstvenimi težavami, njena uporaba pa je razlog za največji delež (45 odstotkov) prijavljenih uporabnikov, prvič vključenih v zdravljenje odvisnosti od drog v Evropi. Skupno se je število sporočenih uporabnikov, ki so se začeli prvič zdraviti zaradi težav, povezanih s konopljo, s 43.000 leta 2006 povečalo na 76.000 leta 2015.

Agencija še ugotavlja, da so nedavne spremembe regulativnega okvira za konopljo, ki jih uvajajo v nekaterih delih Severne in Južne Amerike, vzbudile zanimanje oblikovalcev politike in javnosti tudi v Evropi. Med članicami EU-ja so precejšnje razlike v pristopu k zakonski ureditvi pridelave in uporabe konoplje, za zdaj pa nobena vlada v Evropi ni podprla legalizacije konoplje za rekreativno uporabo. Agencija je ob tem opozorila, da obstoj komercialno urejenega trga konoplje v nekaterih državah zunaj Evrope spodbuja inovativnost in razvoj teh proizvodov, kar bi lahko sčasoma vplivalo na vzorce uporabe v Evropi.