Foto: EPA
Foto: EPA
Nova, ostrejša azilna zakonodaja, ki sta jo prejšnji teden potrdila oba domova nemškega parlamenta, pa bo namesto 1. novembra, kot je bilo predvideno, začela veljati že v soboto. Foto: EPA
Legitimacija prebežnikov v Nemčiji. Foto: Reuters
Begunec po uspešni registraciji na nemškem državnem uradu za zdravje v rokah drži napis, kdaj se mora oglasiti na zveznem uradu, da mu bodo tudi uradno potrdili mednarodni status. Foto: EPA
Afganistanski begunec na Lesbosu
Po poročanju iz Grčije se je prebežniški val okrepil zaradi strahu pred zaprtjem evropskih meja in hkrati zaradi želje prehiteti zimo na Balkanu. Foto: Reuters
Dogovor Hrvaške in Srbije o prebežnikih

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je že na začetku oktobra predstavil predlog zakona, ki predvideva, da bi lahko prebežnike pred odločitvijo o možnosti nadaljevanja poti v Nemčijo v prehodnih območjih zadrževali največ teden dni. V tem času bi v hitrem postopku preučili njihovo prošnjo za azil in jih nato ob morebitni zavrnitvi z meje poslali nazaj v njihovo domovino.

Večina prebežnikov, ki prispe v Nemčijo, je iz Sirije, približno 40 odstotkov pa z Balkana, ravno ti imajo majhne možnosti za azil. Nemčija bo sicer letos sprejela od 800.000 do 1,5 milijona prosilcev za azil.

Nemčija bo prebežnike vračala s čarterskimi poleti
Nova, ostrejša azilna zakonodaja, ki sta jo prejšnji teden potrdila oba domova nemškega parlamenta, pa bo namesto 1. novembra, kot je bilo predvideno, začela veljati že v soboto, je danes potrdil de Maiziere. Takoj po uveljavitvi zakonodaje bodo začeli veljati ukrepi za pospešitev vračanja beguncev. "To mora seveda potekati humano in pravično ter korektno. A število bo naraščalo," je dejal minister ob obisku na Saškem.

Povedal je še, da bodo zavrnjene prosilce za azil vračali v domovino s čarterskimi poleti z več nemških letališč. Podrobnosti ni razkril, dejal je le, da bo vračanje beguncev v pristojnosti nemških dežel, ki jim bo nudila podporo zvezna policija.

Začetek vračanja naslednji teden
Po navedbah zveze Redaktionsnetzwerk Deutschland, v katero je vključenih več kot 30 nemških dnevnikov, bi z uveljavitvijo zakonodaje v soboto lahko prve prosilce za azil, ki jih bodo zavrnili, množično začeli vračati v domovine že na začetku naslednjega tedna. Zvezne oblasti in nemške dežele naj bi že pripravljale sezname za vračanje zavrnjenih prosilcev za azil.

V skladu z novostmi bodo na seznamu t. i. varnih držav izvora vse države Zahodnega Balkana - tudi Albanija, Kosovo in Črna gora. Prošnje za azil, ki jih vlagajo državljani teh držav, bodo skoraj zagotovo zavrnjene, in to po hitrejšem postopku. "Hočemo izboljšati postopke deportiranja prosilcev za azil, ki niso upravičeni ostati, in to kmalu, še pred iztekom letošnjega leta," pa je dejal vodja kabineta nemške kanclerke Peter Altmaier, ki je tudi nemški koordinator za begunce.

Nič več denarne pomoči
Nova zakonodaja predvideva, da bodo prebežniki v sprejemnih centrih v Nemčiji lahko po novem dalj časa - namesto treh mesecev tudi do šest mesecev. V tem času bodo prejeli pomoč v blagu in ne več gotovine. Izplačilo gotovine bo mogoče le mesec dni vnaprej. V določenih primerih je predvideno tudi občutno krčenje pravic do podpore. Na drugi strani pa nova zakonodaja predvideva tudi posebne tečaje za čim hitrejšo integracijo v nemško družbo tistih, ki bodo azil dobili, in poenostavitev birokratskih postopkov za gradnjo namestitvenih kapacitet za begunce.

Kot poročajo časopisi v okviru medijske skupine Funke, ki sklepajo na podlagi odgovora zvezne vlade na poslansko vprašanje, bodo pri tem najverjetneje nastajale zamude, tako da se bo tečajev za integracijo v nemško družbo letos lahko udeležil le del prišlekov, večina pa bo prišla na vrsto prihodnje leto. Letos naj bi na tovrstnih tečajih sodelovalo skupno 190.000 beguncev, kar je le 50.000 več kot lani, čeprav se je letos pritok beguncev v državo občutno povečal.

Tudi Švedska zaostruje azilno politiko
Sicer pa je zaostritev azilne zakonodaje dosegla tudi švedska vlada, ki med drugim načrtuje uvedbo dovoljenj za bivanje za določen čas, pospešitev postopkov obravnave prošenj za azil, zavrnjene prosilce pa bi hitreje poslali nazaj v države izvora, da bi s tem sprostili namestitvene kapacitete za nove prebežnike. Poleg tega bi zaostrena zakonodaja razširila seznam zahtev za zagotovila o zmožnosti preskrbe družinskih članov, ki bi se želeli pridružiti svojcem na Švedskem.

Švedska glede na nove napovedi letos pričakuje 190.000 prosilcev za azil, zaradi česar bo državi do konca leta zmanjkalo namestitvenih kapacitet za 45.000 ljudi. Švedska, država z 9,8 milijona prebivalcev, je sicer znana po svoji ugodni azilni politiki in je želena destinacija za številne prebežnike.

Kurz za učinkovitejšo zaščito mejo
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je znova zahteval učinkovito zaščito zunanjih meja EU-ja in ocenil, da postavljanje ograj na mejah vendarle lahko deluje. Kot je spomnil, se je to izkazalo na bolgarsko-turški in španski meji, kjer se je dotok prebežnikov občutno zmanjšal. Kot je poudaril v pogovoru za radio Ö1, pa je vprašanje, ali smo pripravljeni ograjo na meji postaviti ali ne, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

"Hinavsko je, če kot Evropa delamo vse, da bi se pokazali čim bolj odprte, in dajemo beguncem občutek, naj se odpravijo na pot v Evropo, hkrati pa plačujemo Turčiji za to, da begunce zadržuje," je dejal. Avstrijski minister sicer meni, da je sodelovanje s Turčijo smiselno in potrebno, saj je pritok prebežnikov prevelik in ga je treba zajeziti, a Evropa ne bi smela nikoli dopustiti, da postane odvisna od nekoga drugega, je opozoril in dodal, da "mora Evropa zunanje meje EU-ja samostojno zaščititi".

Rekordno število prebežnikov v Grčiji
IOM
(Mednarodna organizacija za migracije) je medtem potrdila, da je v zadnjih petih dneh v Grčijo prišlo 48 tisoč prebežnikov, kar je rekordno število za petdnevno obdobje vse od začetka begunske krize. Najbolj obremenjen je grški otok Lezbos, kjer se vsak dan izkrca več kot 6 tisoč prebežnikov. V celotnem letu 2015 je Sredozemlje po podatkih IOM-a prečkalo 681 tisoč prebežnikov, ob tem pa jih je umrlo ali izginilo 3.175, večinoma na tako imenovani osrednji poti iz Libije v Italijo.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Hrvaška od sinoči prek zelene meje poslala 5.000 prebežnikov.

Dogovor Hrvaške in Srbije o prebežnikih