V Gorici več kot sto prosilcev za azil spi v opuščenem predoru. Foto: Eugenija Carl
V Gorici več kot sto prosilcev za azil spi v opuščenem predoru. Foto: Eugenija Carl

Največ jih je iz Pakistana in Afganistana. Prišli so prek Nemčije, Francije in po t. i. balkanski poti. Nekateri imajo znake poškodb, bili so napadeni ali pretepeni, nekateri so preživeli več mesecev v zaporih. Še vedno so v šoku, pogosto potrebujejo psihološko pomoč. Higienske razmere so obupne. "Nimajo se kje umiti, običajno gredo k reki, tam tudi perejo oblačila in jih tu razobesijo. Potrebo opravljajo, kjer pač nanese.

Cassandra Capochiani, prostovoljka
false
Največ prebežnikov je iz Afganistana in Pakistana. Foto: Eugenija Carl

Država pa kljub prošnjam mestnih oblasti ne ukrepa. Več kot sto prosilcev za azil si je zato domovanje poiskalo v predoru v središču mesta. Spanje na asfaltu, mraz, nevzdržne higienske razmere in bolezni so žalostna slika Evrope tretjega tisočletja.

Sirija, Afganistan … ne, to je Gorica. Lampedusa severne Italije. Sramota evropske civilizacije. Ta predor v središču mesta je streha nad glavo več kot sto prosilcem za azil. Prisilna spalnica, pobeg pred mrazom, dežjem, vetrom. Na vprašanje novinarke, ali je ponoči mrzlo, je afganistanski prebežnik odvrnil: "Da, da." A Italija vseeno ostaja dežela njegovih sanj. "Je dobra država," je še dejal prosilec za azil.

Prosilec za azil iz Pakistana pa je dejal: "Nimamo kje spati, vidite, ni rjuh, ni vzmetnic, spimo na cesti". Na vprašanje, ali išče delo, pa je odvrnil: "Seveda, radi bi kaj zaslužili".

Prostovoljka Cassandra Capochiani: "Največ jih je iz Pakistana in Afganistana. Prišli so prek Nemčije, Francije in po t. i. balkanski poti. Nekateri imajo znake poškodb, bili so napadeni ali pretepeni, nekateri so preživeli več mesecev v zaporih. Še vedno so v šoku, pogosto potrebujejo psihološko pomoč". Higienska razmere so obupne. "Nimajo se kje umiti, običajno gredo k reki, tam tudi perejo oblačila in jih tu razobesijo. Potrebo opravljajo, kjer pač nanese," je še pojasnila Caposhianijeva.

Župan: "Gorica je gostoljubno mesto"
Goriški župan Rodolfo Ziberna pa je dejal: "Gorica je in ostaja odprto gostoljubno mesto, zato je nespoštljivo in sramotno dopuščati, da ljudje taborijo v predoru."

V mestu nanje naletiš na vsakem koraku. Nastanjeni so v dveh objektih, za druge ni več prostora. Italijanska vlada je obljubila pomoč in rešitve, a na obljube pozabila. "Z enim zamahom in z nekaj milijoni evrov je mogoče preurediti stare vojašnice, ki bi lahko sprejele skoraj vse prosilce za azil v Furlaniji - Julijski krajini," je pojasnil Ziberna.

"Občani so ogorčeni, poskušam jih pomiriti, če je že vlada neodzivna. Upam, da je samo nesposobna in da zadaj niso drugi interesi," je sklenil Ziberna.

Afganistanec: Italija je na sončni strani sveta
Na svetlem je novinarka srečala Afganistanca, ki je prehodil enako pot kot nesrečniki iz predora. V Gorici je našel delo, jezik mu že dobro gre. Na vprašanje, kaj je po poklicu, je odvrnil: "Zidar sem. Pred tremi dnevi je prišla za mano tudi družina."

Zanj je Italija na sončni strani sveta. Čim več sonca poskušajo čez dan vsrkati vase tudi oni. Zaloge toplega. Za ponoči. Ko se bodo spet vrnili v predor in legli na vlažna, ledena tla, odvisni od jutranjega čaja prostovoljcev in juhe goriških gospodinj.

Največ jih je iz Pakistana in Afganistana. Prišli so prek Nemčije, Francije in po t. i. balkanski poti. Nekateri imajo znake poškodb, bili so napadeni ali pretepeni, nekateri so preživeli več mesecev v zaporih. Še vedno so v šoku, pogosto potrebujejo psihološko pomoč. Higienske razmere so obupne. "Nimajo se kje umiti, običajno gredo k reki, tam tudi perejo oblačila in jih tu razobesijo. Potrebo opravljajo, kjer pač nanese.

Cassandra Capochiani, prostovoljka
Opuščen predor poln prosilcev za azil
Opuščen predor poln prosilcev za azil