Mehika ima že leta visoko stopnjo nasilja zaradi mamilarskih kartelov. Foto: EPA
Mehika ima že leta visoko stopnjo nasilja zaradi mamilarskih kartelov. Foto: EPA
Enrique Peña Nieto
Predsedniku Peña Nieti ni uspelo zmanjšati števila umorov. Predsednik je od leta 2012. Foto: EPA

Raziskava o oboroženih spopadih 2017, ki jo je opravil Mednarodni inštitut za strateške študije, meče slabo luč na prizadevanja mehiškega predsednika Enriqueja Peña Niete za končanje smrtnonosne vojne zaradi mamil. Njegov urad se ni takoj odzval na prošnjo Reutersa za komentar izsledkov raziskave.

Eden od avtorjev raziskave Antonio Sampaio je dejal, da je bilo več ljudi kot v Mehiki lani umorjenih le v Siriji, in sicer 60.000. V Iraku je bilo leta 2016 okoli 17.000 umorov, v Afganistanu 16.000, v Mehiki pa skoraj 23.000. Sampaio je dejal, da militarizirani spopadi v Mehiki spominjajo na oborožene spopade.

O številu umorov se praviloma poroča glede na 100.000 prebivalcev, a Sampaio je pojasnil, da o prebivalstvu številnih držav z oboroženimi spopadi ni zanesljivih podatkov. Zato so se odločili za absolutno število. "23.000 je ogromna številka, o tem ni dvoma," je dejal Sampaio.

Mehika ima težave z gospodarsko rastjo
Po prevzemu položaja leta 2012 je predsednik Peña Nieto Mehiko skušal prikazati kot sodobno gospodarstvo, sprejemal pa je zakonodajo na področju energetike, telekomunikacij in dela, ki naj bi okrepila rast. Kljub temu ima država trmasto nizko rast, korupcijo in zmedene taktike, kako končati desetletje nasilja, povezanega z mamili, ki je zahtevalo življenja precej več kot 100.000 ljudi.

Število umorov leta 2016 je največje, odkar je Peña Nieto postal predsednik, ob tem pa v prvih mesecih leta 2017 ne kaže, da bi se nasilje zmanjševalo. Reuters je januarja poročal, da bo manj proračunskih sredstev za varnost povzročilo, da bo umorov leta 2017 še več. Sampaio je dejal, da je razlog, da Mehika ne more uveljaviti varnosti po državi kot druge latinskoameriške države, ravno nizka stopnja gospodarske rasti.

K večjemu številu umorov pa sta po njegovih besedah prispevala tudi razkol znotraj mamilarskega kartela Sinaloa, ki ga je do lanske aretacije vodil Joaquín "Chapo" Guzmán, in vzpon novega kartela Nova generacija Jalisco.