Bavarski državni tožilec je dejal, da ni še dokazov, da je münchenski napadalec žrtve izbral ciljno ali da je imel napad politično ozadje. Foto: EPA
Bavarski državni tožilec je dejal, da ni še dokazov, da je münchenski napadalec žrtve izbral ciljno ali da je imel napad politično ozadje. Foto: EPA
München
Mimoidoči si ogledujejo kraj, kjer se je najstniški napadalec ustrelil. Foto: Reuters
München
Ljudje polagajo cvetje in sveče na prizorišče petkovega napada. Foto: Reuters
Nemška policija
Na ravni oblasti v Nemčiji se že omenjajo možnosti povečanja vloge vojske v "izrednih situacijah". Foto: Reuters
Nova dejstva po napadu v Münchnu

Kot je znano, je 18-letnik, identificiran kot David Sonboly, ki se je klical Ali, v petek pred nakupovalnim središčem v bavarski prestolnici ubil devet ljudi, med njimi večinoma najstnike, nato pa si je sodil sam. Streljal je s pištolo kalibra devet milimetrov, za katero ni imel dovoljenja. V nahrbtniku, ki je ležal ob njegovem truplu, so našli 300 nabojev.

Na podlagi preiskave njegovega računalnika je bavarska kriminalistična policija ugotovila, da je napad pripravljal leto dni, pištolo pa je zelo verjetno kupil nezakonito prek spleta, in sicer na t. i. temni strani spleta (ang. dark web). Za svoje dejanje je pripravil tudi poseben pisni "manifest", je dejal poveljnik bavarske kriminalistične policije Robert Heimberger. Oblasti niso razkrile nikakršnih podrobnosti glede njegove vsebine, poroča Guardian.

Napad je začel načrtovati leto dni po obisku prizorišča strelskega napada v šoli na jugozahodu Nemčije leta 2009, v katerem je umrlo 15 ljudi, je še dejal Heimberger. Kot je za Spiegel dejal 16-letnik, s katerim je Sonboly na spletu igral videoigre, je strelec enkrat 17-letnega strelca iz leta 2009 označil za dobrega človeka.

Tožilec: Ni še dokazov o političnem ozadju
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal bavarski državni tožilec Thomas Steinkraus-Koch, še ni dokazov o kakršni koli politični motivaciji za zločin ali da je strelec načrtno izbral žrtve, poroča Guardian. Med devetimi žrtvami jih je namreč sedem imelo dvojno državljanstvo. Tri žrtve so imele tako nemško kot turško državljanstvo, tri so bile tudi kosovski državljani, ena žrtev pa je imela poleg nemškega tudi grško državljanstvo. Vse žrtve so bile z območja Münchna.

Navdihnil naj bi ga Breivik
BBC je v soboto sicer poročal, da je poveljnik münchenske policije Hubertus Andrae dejal, da obstaja "očitna" povezava med münchenskim napadom in peto obletnico pokola na Norveškem, v katerem je Anders Behring Breivik ubil 77 ljudi. Guardian piše, da so preiskovalci na napadalčevem računalniku našli Breivikove fotografije. Tudi Breivik je pred strelskim pohodom pripravil manifest.

Kot poroča Reuters, je poveljnik bavarskih kriminalistov Heimberger sicer dejal, da je strelca očitno navdihnil norveški množični morilec Breivik, in da je napad zelo verjetno namerno izvedel na peto obletnico pokola na Norveškem.

BBC je še poročal, da je münchenski napadalec med napadom domnevno vzklikal žaljivke proti tujcem in govoril "Jaz sem Nemec".

Policiji še vedno ni uspelo zaslišati njegovih staršev, ki po napadu niso mogli govoriti zaradi šoka.

Zdravljen v psihiatrični ustanovi
Žrtve napada niso bili sošolci napadalca, ki je bil v šoli v preteklosti večkrat tarča nadlegovanja. Preiskovalci so medtem razkrili, da je imel 18-letnik psihične težave, zaradi katerih se je tudi že zdravil. Lani je tako dva meseca preživel v zaprti psihiatrični ustanovi, obravnavali so ga zaradi "socialnih fobij" in tesnobnosti. Preiskovalci so na njegovem domu, kjer je živel s starši in mlajšim bratom, našli zdravila na recept.

Steinkraus-Koch je še povedal, da je napadalec redno igral strelske videoigre, kot je Protinapad (Counter-Strike).

Uporabil pištolo Glock 17
Poveljnik bavarske kriminalistične policije Heimberger je dejal, da je napadalec pištolo, Glock 17, zelo verjetno kupil prek posebne spletne strani, namenjene prodaji nezakonitega orožja, in sicer na t. i. temni strani spleta. Tam lahko namreč uporabniki ostanejo anonimni, kar se izkorišča pri nezakonitih dejanjih. Policija je to ugotovila po pregledu strelčevega računalnika.

Oblasti so še potrdile, da je bila omenjena pištola prvotno dezaktivirana za uporabo v gledališču, nato pa je bila spet spremenjena v takšno, ki lahko strelja prave naboje. Podobno reaktivirano orožje je bilo uporabljeno tudi v napadu na francoski satirični časopis Charlie Hebdo v Parizu januarja 2015, poroča Guardian. Pištola je stala "več sto evrov", je dejal bavarski notranji minister Joachim Herrmann.

Politika za strožje orožarske zakone
Po napadu so se nemški politiki zavzeli za še strožji nadzor nad prodajo orožja. "Še naprej moramo delati vse, kar lahko, da omejimo in strogo nadziramo dostop do smrtonosnega orožja," je dejal vodja nemških socialdemokratov in podkancler Sigmar Gabriel. "Nadzor nad orožjem je pomembno vprašanje," je bil jasen Gabriel.

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je napovedal, da načrtuje ponoven pregled nemške zakonodaje o orožju in izboljšave morebitnih pomanjkljivosti. Po njegovih besedah so nemški zakoni o orožju že zdaj strogi, kar se mu zdi pravilno, zato je ključno izvedeti, kako se je najstnik dokopal do pištole, ki jo je uporabil v napadu.

"Nato moramo skrbno pregledati, ali in kje so potrebne spremembe," je dejal de Maiziere in še dodal, da v Evropi poteka razprava o novih pravilih glede orožja.

Nemški zakoni so že strogi
Glede potrebe po strožji zakonodaji za preprečevanje takšnih tragedij se strinjajo tako v desnosredinski Krščansko-demokratski uniji (CDU) kanclerke Angele Merkel kot v levosredinskih socialnih demokratih (SPD). Vendar pa obstaja ena težava. Nemški zakoni so namreč že tako strogi, da vladi ostaja le malo manevrskega prostora, ocenjujejo pri Deutsche Welle.

Nemčija je sicer četrta na svetu po lastništvu orožja na prebivalca na svetu. Vendar pa nošenje orožja v Nemčiji velja za privilegij, ne za pravico, posameznik pa dovoljenje za nošenje dobi šele, ko izpolni vrsto strogih meril in ko ima za to razlog - samoobramba pri tem ne zadostuje, Deutsche Welle. V Nemčiji lahko ljudje tako orožje pridobijo na tri načine: za tekmovalno streljanje, lov ter za strokovnjake oziroma zbiralce, pri katerih mora biti vsak nakup posebej odobren.

Nekateri analitiki so opozorili tudi, da svobodno gibanje oseb znotraj schengenskega območja ljudem olajša nakupe orožja v državah vzhodne Evrope ter prenos tega po vsej celini. To bi pomenilo, da bi bilo problem treba nasloviti na evropski ravni.

Možnost povečanja vloge vojske
Minister de Maiziere je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA še napovedal natančni pregled "konceptov posredovanja" policije. Bavarski notranji minister Herrmann pa je dodal, da bi morala imeti tudi Nemčija v primeru "izrednih situacij" možnost v odziv vključiti vojsko.

Nova dejstva po napadu v Münchnu