Talibani so sicer notranje razdeljeni, a vendarle se želi z njimi doseči dogovor za končanje 15-letne vojne. Foto: EPA
Talibani so sicer notranje razdeljeni, a vendarle se želi z njimi doseči dogovor za končanje 15-letne vojne. Foto: EPA
false
Pogovori, na katerih sicer ne sodelujejo tudi talibani, potekajo v Islamabadu v Pakistanu. Foto: EPA

Delegati omenjenih držav upajo, da bodo pogovori tlakovali pot za pogajanja s talibani v Afganistanu, ki se pogovora ne udeležujejo, poroča BBC. Najzanimivejši vidik pogovorov je prisotnost ZDA in Kitajske, ki naj bi do določene mere pomirilo skepticizem Kabula glede namer Pakistana.

Ob tem pa lahko kompleksnost vezi med Pakistanom in talibani spravni proces dodatno zakomplicirajo in zavlečejo. Ali talibane lahko zadovolji to, kar ponuja Kabul, naj bi bilo tesno povezano s tem, v kolikšni meri bo Pakistan zadovoljen s pogovori. Pakistan naj bi ponujal zatočišče talibanskemu vodstvu na svojem ozemlju in imel nad njim vpliv, čeprav Islamabad to zanika.

Pakistan naj bi želel po poročanju BBC-ja od udeležencev na pogovorih doseči, da zmanjšajo vpliv protipakistanskih elementov v Kabulu in da prepričajo afganistansko vlado, naj bo manj zagreta glede svojih odnosov z Indijo, pakistanskim tekmecem.

Svetovalec pakistanskega premierja za zunanje zadeve Sartaj Aziz je pojasnil, da je glavni namen spravnega procesa ustvariti pogoje, ki bi talibanske skupine pripeljali k pogajalski mizi in jim ponudili spodbude, ki bi jih prepričale, da politične cilje prenehajo zasledovati z nasiljem, poroča Al Džazira.

Talibani notranje razdeljeni
Talibani so sicer tudi notranje razdeljeni. Mirovni pogovori med afganistansko vlado in talibani so propadli lani, ko je v javnost pricurljala novica, da je talibanski vodja Mula Omar umrl že leta 2013. Po tej objavi so se talibani umaknili iz pogovorov po le enem srečanju. Njegov namestnik Mula Mansur je bil julija razglašen za novega vodjo, več višjih talibanskih poveljnikov pa mu ni hotelo izreči zvestobe, vzpostavila pa se je rivalska frakcija pod vodstvom Mule Mohameda Rasula.

Medtem nekateri poznavalci opozarjajo, da je nova frakcija talibanov prešibka, da bi predstavljala oviro za uspešno spravo.

Talibani tudi 14 let po ameriško-britanskem napadu na Afganistan ohranjajo moč. V zadnjih mesecih so tako izvedli več odmevnih napadov. Septembra so tako sicer za kratek čas zavzeli severno mesto Kunduz, kar je bila ena njihovih pomembnih zmag po letu 2001. Talibani sicer zasledujejo politiko hkratnega bojevanja in pogajanja, s čimer naj bi si zagotavljali čim boljša izhodišča v pogajanjih. Položaj v Afganistanu pa dodatno zapleta prisotnost t. i. Islamske države, ki se bojuje proti talibanom.