Zakon je v soboto podpisal predsednik Vladimir Putin, s čimer je začel veljati. Oblasti bodo tako lahko prepovedale delovanje tujim skupinam civilne družbe, ki jih vidijo kot "grožnjo ruskim obrambnim sposobnostim ali ustavnim temeljem". Ruske državljane, ki sodelujejo z njimi, lahko obsodijo na visoke denarne kazni in zapor do šest let.

Kritike na zakon prihajajo s številnih koncev. Nasprotuje mu tudi kremeljski varuh človekovih pravic. Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International ga je označila kot zadnje poglavje v napadu na nevladne organizacije, katerega cilj je zadušitev svobode govora.

Kdo vse bo tarča?
Opozarja se tudi na nedoločnost zakona. Po njem lahko namreč državni tožilec tuje nevladne organizacije označi za nezaželene mimo sodišča, kar bi lahko privedlo do tega, da bi se uradniki lahko lotili tudi tujih podjetij v Rusiji.

Da gre za povsem resno možnost, priznava celo eden izmed avtorjev zakona. Poslanec Aleksander Tarnavski je tako za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da gre za povračilni ukrep zaradi sankcij proti ruskim podjetjem, ki jih je uvedel Zahod zaradi vloge Moskve v ukrajinski krizi. "Tako kot so nekatera ruska podjetja nezaželena v Evropi in ZDA, tako je tudi Rusija odločila, da lahko reče, da so nekatera ameriška in evropska podjetja nezaželena v Rusiji," je pojasnil Tarnavski.

Tarče tudi domače nevladne organizacije
Tuje nevladne organizacije pa niso edine tarče Kremlja. Že leta 2012 smo poročali, da je bil v Rusiji sprejet zakon, ki od domačih organizacij, ki prejemajo sredstva iz tujine, zahteva, da se ponovno registrirajo kot "tuji agenti", uvedel pa je tudi strožji državni nadzor njihovega delovanja.

Tistega leta je Putin ruske nevladne organizacije namreč obtožil, da so s pomočjo ameriških sredstev organizirale proteste ob predsedniških volitvah, na katerih je bil ponovno izvoljen in je znova prevzel predsedniško funkcijo.