Uljukajev je najvišji predstavnik ruskih oblasti, ki je bil prijet po letu 1991. Foto: Reuters
Uljukajev je najvišji predstavnik ruskih oblasti, ki je bil prijet po letu 1991. Foto: Reuters
Bashneft
Bašneft je srednje veliko rusko naftno in plinsko podjetje. Foto: Reuters
Moskva
Rosneft je največja ruska naftna družba. Foto: Reuters

Ministra so v ponedeljek malo pred polnočjo aretirali agenti ruske obveščevalne službe FSB v okviru policijske operacije, potem ko so prejeli "resne dokaze" s prisluškovanjem njegovim pogovorom in pogovorom njegovih sodelavcev.

Zasačili so ga med prejemanjem dveh milijonov dolarjev (1,86 milijona evrov) gotovine za 50-odstotni prevzem naftne družbe Bašneft od državnega naftnega velikana Rosneft. Uljukajev sicer krivde ne priznava, če bo sodišče odločilo, da je kriv, pa mu grozi od 8 do 15 let zapora.

Največja ruska naftna družba v državni lasti Rosneft je na željo vlade v Moskvi 50,07-odstotni delež v Bašneftu, šesti največji naftni družbi v Rusiji, kupila oktobra. Zanj je odštela 329,7 milijarde rubljev (4,7 milijarde evrov), oblasti pa so sporočile, da bodo z izkupičkom zapolnile luknjo v proračunu.

60-letni Uljukajev je najvišji predstavnik oblasti, ki je bil priprt v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Ministrstvo, ki ga vodi, bedi nad prodajo deležev v državnih družbah.

Rivalstvo za zidovi Kremlja
Viri blizu vlade poročajo, da je bil omenjeni posel predmet spora med rivalskimi klani v Kremlju. Prvi mož Rosnefta Igor Sečin, ki velja za enega najvplivnejših ljudi v Rusiji in je blizu predsedniku Vladimirju Putinu, si je močno prizadeval za sklenitev posla.

Nakupu so ostro nasprotovali liberalno usmerjeni ekonomisti v vladi, nekateri povezani z Medvedjevom, ki so bili prepričani, da bi morala del Bašnefta odkupiti zasebna podjetja. Na začetku je Uljukajev nasprotoval nakupu, kjer gre za privatizacijo enega večjih deležev državnega premoženja v zadnjih letih, a si je pozneje premislil in podprl posel.

Uljukajev ni del Putinovega ožjega kroga, kjer prevladujejo posamezniki, ki zagovarjajo vodilno vlogo države v gospodarstvu, vendar ne spada niti v krog liberalnih ekonomistov, ki se zavzemajo za manjšo vlogo države.