Angeli Merkel zmaga Christiana Wulffa zelo veliko pomeni, saj jo bo lahko medijem 'prodala' kot dokaz notranje enotnosti in trdnosti vladne koalicije, pa čeprav ja bilo to enotnost potrebno dokazovati cel dan. Foto: Reuters
Angeli Merkel zmaga Christiana Wulffa zelo veliko pomeni, saj jo bo lahko medijem 'prodala' kot dokaz notranje enotnosti in trdnosti vladne koalicije, pa čeprav ja bilo to enotnost potrebno dokazovati cel dan. Foto: Reuters
Angela Merkel in Christian Wulff
Volitve novega nemškega predsednika so tudi preizkus vlade kanclerke Merklove. Foto: EPA
Christian Wulff z ženo Bettino
Christian Wulff je najmlajši nemški predsednik; morda pa je tudi najbolj mladosten, saj ima kljub 51 letom komaj dve leti starega otroka. Foto: Reuters
Volitve nemškega predsednika
Christian Wulff je šele tretji nemški predsednik, ki je šele v tretjem krogu dobil dovolj glasov. V tretjem krogu so pred njim izvolili le Romana Herzoga (1994) in Gustava Heinemanna (1969). Nobenemu od njiju ni uspelo ponoviti mandata. Foto: EPA
Christian Wulff in Joachim Gauck
Joachim Gauck je pravzaprav moralni zmagovalec volitev. Javnomnenjske raziskave so namreč kazale, da je bil prav Gauck med ljudstvom najbolj priljubljen kandidat za novega nemškega predsednika. Foto: EPA
Nemška skupščina izbira 10. predsednika

V tretjem krogu, kjer je za izvolitev zadostna navadna večina, je dozdajšnji predsednik spodnjesaške vlade, 51-letni Wulff le prejel zadostno število glasov in premagal kandidata opozicijskih socialdemokratov (SPD) in Zelenih Joachima Gaucka, za katerega je v odločilnem krogu glasovalo 494 delegatov.

Wulff je bil v prvih dveh krogih, ko je za izvolitev potrebna absolutna večina od 1.244 glasov elektorjev oziroma 623 glasov, nekoliko "prekratek", v prvem krogu je prejel 600, v drugem pa 615 glasov. Gauck je v prvem krogu zbral 499 glasov, v drugem pa 490. Zmaga Gaucka ni bila verjetna, saj je dala Leva stranka že po prvem krogu jasno vedeti, da ga ne bo podprla. Kandidatka Leve stranke Luc Jochimsen je v drugem krogu prejel 126 glasov, kandidat neonacistične stranke NDP Frank Rennicke pa tako kot v prvem tri glasove.
Prvi govor novega predsednika
Volilni dan oziroma več kot devet dolgih volilnih ur je sklenil govor novega predsednika, ki je postal tudi najmlajši predsednik v zgodovini povojne Nemčije; že pred volitvami je krožila šala, da bo Wulff tudi najbolj mladosten predsednik, s čimer so namigovali na to, da se mu je v drugem zakonu otrok rodil komaj pred dvema letoma. "Mislim, da je šlo za tajne in svobodne volitve, kar se je pred glasovanjem tudi zahtevalo," je v govoru dejal Wulff. Ob koncu volitev, ki so potekale ob 20. obletnici zelo pomembnega dogodka, vzpostavitve denarne, gospodarske in socialne unije med tedanjima Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo. Takrat je ministrski predsednik NDR-a Lothar de Maiziere dejal: "Pogled nazaj je pogled v jezo, pogled naprej je pogled, ki ga spremljata upanje in vera."
Na te dogodke se je v govoru spomnil tudi Wulff, ki je dejal, da je bila združitev največji dogodek v povojni zgodovini Nemčije in da je tudi zato eden njegovih glavnih ciljev, da bi kot predsednik prispeval k notranji enotnosti države. V govoru se je Wulff spomnil tudi svojega nasprotnika Joachima Gaucka. Rekel je, da ga veseli, da je Gauckova beseda med Nemci naletela na tako velik in tako dober odziv.

Dokazovanje enotnosti koalicije, komu pa je mar za voljo ljudstva?
Nemška kanclerka Angela Merkel je upala, da se bo vladna koalicija na volitvah predsednika pokazala kot enotna, a so volitve (ponovno) pokazale na razpoke v koaliciji. To je pravzaprav pokazala že nekajtedenska uvertura k volitvam. Med njo so raziskave javnega mnenja vedno znova ugotavljale, da je ljudstvo bolj kot favoritu Wulffu naklonjeno opozicijskemu kandidatu Gaucku. Ta dvojnost pozicij političnih predstavnikov ljudstva in ljudstva samega je dodala nekaj pikantnosti tudi samim volitvam. Tam nekje sredi dopoldneva je preprost seštevek glasov strank, ki so jih predstavljali delegati v zvezni skupščini, zahteval ugotovitev, da ima vladajoča koalicija Angela Merkel premoč, vredno 21 glasov; tolikšna naj bi torej bila tudi končna zmagovalna prednost Christiana Wulffa.

Wulff se spozabi in se ... vrine
Hkrati je najaktualnejša raziskava javnega mnenja časopisa Tagesspiegel pokazala, da bi volja ljudstva zahtevala bistveno drugačne rezultate. Joachima Gaucka bi za svojega političnega junaka izbralo kar 76 odstotkov vprašanih, Wulffa pa le 12 odstotkov. Toliko simpatij med anketiranci uživa celo kandidatka 'presnete' Leve stranke Luc Jochimsen. Kot bi Wulff slutil ta svoj skoraj moralno sporen, čeprav povsem legalno korekten položaj favorita, se je na volišču v drugem krogu obnašal tako, kot se (prihodnji) predsednik pač ne bi smel. Kamere in novinarji, ki so opazovali dogajanje, so ga tako opazili, kako se je drenjal in na hitro oddal svojo glasovnico, ko so k skrinjicam še klicali delegate, katerih priimki se začenjajo na črko G. Morda je celo prekrižal pot znani igralki Martini Gedeck, eni izmed tistih znanih osebnosti, ki so jih stranke tokrat rekrutirale med delegate 14. volitev nemškega predsednika.

Zakaj je treba fotografirati svojo glasovnico?
Christian Wullf ni bil edini, ki je med glasovanjem ravnal nekoliko 'posebno'. Ko je bilo po prvem krogu glasovanja jasno, da Wulffa ni volilo vsaj 44 članov 'meščanskega tabora' oziroma da je vsaj 27 članov tega tabora glasovalo za Gaucka, je nemški zunanji minister in namestnik Angele Merkel Guido von Westerwelle medijem razlagal: "Svobodni demokrati bodo Wulffa ponovno enotno podprli, kot so storili že v prvem krogu." No, to je veljalo vsaj za tiste delegate, ki so – gre za posebnost teh volitev – s telefoni fotografirali svoje glasovnice in fotografije, dokaz svoje zvestobe volji stranke, pošiljali v svet.

Izredno zasedanje opozicije
Zvestoba vrednotam svoje stranke je bila posebno na kocki pred tretjim glasovanjem. Tedaj je potekalo 'izredno zasedanje' opozicije. Enajstčlanski svet – Levo stranko so zastopali Gregor Gysi, Oskar Lafontaine, Klaus Ernst in Gesine Lötzsch, Zelene Jürgen Trittin, Renate Künast, Claudia Roth in Cem Özdemir, SPD Sigmar Gabriel in Frank-Walter Steinmeier, zraven pa je bila še nekdanja članica FDP-ja Hildegard Hamm-Brücher – je skušal doseči 'spravo' z levico, da bi se ta odvrnila od svojega zavračanja Gauckovega pojmovanja svobode kot zgolj politične svobode in njegovega zavzetega 'obračunavanja' z dediščino Nemške demokratične republike. Levica je razmišljala in tretje glasovanje so premaknili na 18.45; in potem na 19.00; in potem še na 19.30. Zeleni so jim vmes še očitali, da zamujajo veliko priložnost. Če so jo zamudili, so jo zamudili predvsem odgovorno; odgovorno, ker so ostali pri svojem programu in niso glasovali za tisto, kar naj bi bilo manj slabše. So se raje vzdržali.

Posebno posrečena ali pa najtežja politična funkcija v Nemčiji
V enem od odmorov med tretjinami današnjega boja je namestnik vodje poslancev unije CDU/CSU v nemškem parlamentu Wolfgang Bosbach dramatično poudarjal, kako zelo pomembne so te volitve za koalicijo, in še dodal, da ob morebitnem porazu Wulffa koalicija "ne bo mogla naprej delati tako kot do zdaj," volitve vendar niso tako zelo odločilne za razvoj dnevne politike. Seveda gre za prestiž, politični pomen izbire človeka, ki bo zasedel to funkcijo, pa za usodo Nemčije vendar ni tako usoden. Wulff bo za deželo lahko naredil veliko, lahko pa skoraj nič, kaj zelo slabega pa niti ne more. Pri predsedniški gre vendar za najbolj dvoumno politično funkcijo v Nemčiji, za katero je predsednik Bundestaga Norbert Lammert v svojem uvodnem govoru dejal, da jo imajo nekateri za "nekaj posebno posrečenega" v nemški ustavi, drugi pa spet za "najtežjo funkcijo v Zvezni republiki Nemčiji". Kaj od tega (ali pa še kaj drugega) bo ta funkcija v naslednjih petih letih, pa bo odvisno predvsem od Christiana Wulffa in njegove interpretacije svojih nalog. V okviru ustave seveda.

Če se še enkrat spomimo ...
Predsedniške volitve so potekale predčasno, ker je (sedaj že nekdanji predsednik)Horst Köhler 31. maja nepričakovano odstopil. Za odstop se je odločil zaradi kritik nemške javnosti, ki jih je sprožil s svojimi izjavami, da je gospodarske interese države treba zaščititi tudi z vojaškimi operacijami in da je nemška vojska v Afganistanu tudi zaradi tega.

Nemška skupščina izbira 10. predsednika