Zunanji ministri 12 držav udeleženk vrha o zahodnem Balkanu v Trstu. Vrh so poimenovali tudi vrh povezljivosti - prometne, gospodarske in med ljudmi, ob ponovni potrditvi neomajne zavezanosti evropski prihodnosti regije. Namen vrha je okrepiti regionalno sodelovanje in s tem zagotoviti napredek zahodnobalkanske šesterice na poti v EU. Foto: EPA
Zunanji ministri 12 držav udeleženk vrha o zahodnem Balkanu v Trstu. Vrh so poimenovali tudi vrh povezljivosti - prometne, gospodarske in med ljudmi, ob ponovni potrditvi neomajne zavezanosti evropski prihodnosti regije. Namen vrha je okrepiti regionalno sodelovanje in s tem zagotoviti napredek zahodnobalkanske šesterice na poti v EU. Foto: EPA
Miro Cerar in Karl Erjavec
Iz Slovenije so se vrha udeležili premier Miro Cerar, zunanji minister Karl Erjavec in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Foto: BoBo
Angela Merkel in Emmanuel Macron
Že pred vrhom sta se na italijanski vojaški šolski ladji sešla nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sta govorila o aktualnih evropskih zadevah. Gostil ju je italijanski premier Paolo Gentiloni (v sredini). Merklova in Macron sta Italiji obljubila pomoč pri spopadanju s prebežniško krizo. Foto: EPA
Na vrhu v Trstu za Zahodni Balkan v EU
V Trstu o povezovanju držav Zahodnega Balkana in EU

Oba sta poudarila pomen vladavine prava za regijo. Cerar je v izjavi medijem ob robu srečanja poudaril pomen konference ob medsebojnem povezovanju držav zahodnega Balkana in njihovega povezovanja z EU-jem.

Cerar z Brnabićevo in Zaevom
"Gre za države, ki so obremenjene s preteklostjo in z različnimi konflikti, zato je še posebej pomembno, da prav s spoštovanjem mednarodnopravnih norm in prava na splošno pokažejo, da so sposobne doseči raven, kakršno mora ves čas zagotavljati tudi Evropska unija," je bil jasen premier.

Cerarjeve besede o arbitraži dobro sprejete
Kot je dodal, je v tem pogledu izpostavil prav pomen arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško, "ki je vzorčen primer, kako lahko na pravni način pridemo do zavezujoče odločbe, ki reši pomemben spor med državama". Cerar je poudaril tudi pomen spoštovanja omenjene odločbe in njene implementacije, ob tem pa ocenil, da so bile njegove besede dobro sprejete. Potrdil je, da sta z nemško kanclerko Angelo Merkel na kratko spregovorila tudi o arbitražni odločbi, pri čemer je Merklova ponovila stališče nemške vlade in nje osebno, da je treba odločbo spoštovati. Cerar se je ob robu vrha srečal še s srbsko premierko Ano Brnabić in makedonskim premierjem Zoranom Zaevom.

Erjavec: Brez vladavine prava regija nima perspektive
Zunanji minister Erjavec se je na vrhu med drugim srečal z britanskim zunanjim ministrom Borisom Johnsonom in evropskim komisarjem za širitev Johannesom Hahnom. V pogovoru z obema je poudaril pomembnost spoštovanju mednarodnih pogodb in odločb arbitražnih sodišč ter vladavine prava. Brez tega regija po njegovih besedah nima perspektive, da bi lahko bila del EU-ja. Poudaril je tudi arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško, o čemer sta govorila tudi z Johnsonom. Ta je po Erjavčevih besedah izrazil razumevanje pomena spoštovanja mednarodnega prava in slovenskega stališča, da je treba odločbo arbitražnega sodišča spoštovati.

Cilj vrha okrepiti regionalno sodelovanje
Vrh v Trstu je v okviru berlinskega procesa združil šest zahodnobalkanskih držav in šest članic Evropske unije. Gre za Albanijo, BiH, Makedonijo, Srbijo, Črno goro in Kosovo ter Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo.

Namen vrha je bil krepiti regionalno sodelovanje in s tem zagotoviti napredek zahodnobalkanske šesterice na poti v EU. Dva konkretna rezultata vrha sta podpis pogodbe o transportni skupnosti in sprejetje akcijskega načrta za vzpostavitev regionalnega gospodarskega območja.

Na vrhu so se torej zavzeli za nadaljnje približevanje šestih držav zahodnega Balkana Evropski uniji. Prihodnost teh držav je v EU-ju, so zapisali v sklepni izjavi vrha. Cilj je, da se tradicionalni konflikti med šestimi državami rešijo s poglobljenim gospodarskim sodelovanjem. To naj bi vključevalo izgradnjo avtocest in plinovodov. Države pa naj bi se povezale tudi s poenotenjem carinskih predpisov.

Poleg voditeljev zahodnobalkanske šesterice in šestih članic Unije sta se vrha udeležili tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini in komisarka za promet Violeta Bulc.

Merklova in Macron obljubila pomoč Italiji pri begunski krizi
Ob robu vrha so se na tristranskem srečanju sešli italijanski premier Paolo Gentiloni, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Merklova in Macron sta Italiji obljubila pomoč pri soočanju z velikim številom prebežnikov, ki prihajajo prek Sredozemskega morja. "Podpiramo in želimo podpirati Italijo," je v Trstu povedala nemška kanclerka. Pozvala je k skupnemu ukrepanju Evropske unije proti tihotapcem ljudi, stabilizaciji Libije in spodbuditvi gospodarske rasti v državah izvora. Macron pa je opozoril na razliko med ljudmi, ki upravičeno prosijo za azil, kot so denimo begunci iz Sirije, in ekonomskimi migranti. Francija bo po njegovih besedah storila več za sprejemanje beguncev, "ne more pa sprejeti žensk in moških, ki v naše države pridejo iz ekonomskih razlogov".

Evropska agencija za zunanje meje Frontex in države članice EU-ja, ki sodelujejo v reševalni operaciji Triton, so medtem sporočile, da bodo operacijo nekoliko prilagodile v korist Italije.

Na vrhu v Trstu za Zahodni Balkan v EU
V Trstu o povezovanju držav Zahodnega Balkana in EU