"Velika zmaga spomladi leta 1975 predstavlja veličastno stran v zgodovini obrambe države," je v govoru na paradi, na kateri je sodelovalo 6.000 vojakov in civilistov, dejal premier Ngujen Tan Dung. Številni vojaki na paradi so vihteli zastave in oblekli uniforme, v katerih so severnovietnamske enote 30. aprila 1975 vstopile v takratni Sajgon, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vietnamci slavijo tako dan osvoboditve kot dan združitve, s katerima počastijo zmago severnovietnamskih sil in padec režima v Sajgonu, današnjem Hošiminhu, ki so ga podpirale ZDA.

"Sijajno smo zaključili zgodovinsko nalogo popolne osvoboditve juga in ponovne združitve države, s čimer smo našo državo popeljali v novo dobo neodvisnosti in enotnosti," je poudaril premier.

Dung: ZDA so zagrešile hude zločine
Dung je Američanom očital, da so med vojno, v kateri je umrlo več milijonov Vietnamcev, zagrešili hude zločine. "Zagrešili so nešteto barbarskih zločinov in povzročili neizmerne izgube in bolečino našim ljudem in državi," je dejal.

ZDA so imele rade kemično orožje
Južnoameriška televizija Telesur poroča, da so v vietnamski vojni umrli trije milijoni Vietnamcev, od tega dva milijona civilistov. V Vietnamu se je borilo skupaj 2,6 milijona ameriških vojakov, umrlo pa jih je 58.000. Do konca vojne so Američani na Vietnam zmetali za 640 hirošimskih atomskih bomb eksploziva.

ZDA so prav tako množično uporabljale kemično orožje, ki še danes pušča posledice na prebivalcih. V državi naj bi bilo še vedno okoli 800.000 nerazstreljenih eksplozivnih naprav.

A ZDA niso več sovražnik Vietnama. Ameriška kultura osvaja srca novih generacij Vietnamcev na miren način, poroča Al Džazira.