Slovesne maše se je udeležila tudi kanclerka Angela Merkel. Foto: Reuters
Slovesne maše se je udeležila tudi kanclerka Angela Merkel. Foto: Reuters
Cerkvena vrata z Lutrovimi tezami v Wittenbergu. Foto: Reuters
false
Nemški voditelji v cerkvi v Wittenbergu. Foto: Reuters

Merklovo so pred cerkvijo v vzhodni nemški deželi Saška - Anhalt sprejeli številni obiskovalci, med njimi tudi nekateri kritiki kanclerke, ki so jo hoteli nagnati.

Današnja slovesnost lahko priskrbi "priložnost, da razmislimo o spremembah, ki so prišle iz reformacije," je dejala Merklova pred obletnico. Trenutni vodja sveta nemške protestantske cerkve Heinrich Bedford-Strohm pa je dejal, da je iz Wittenberga izšla duhovno obnova, ki je pretresla ljudi v Nemčiji, Evropi in po svetu.

Obiskovalci bodo lahko danes v Wittenbergu med drugim uživali v velikem srednjeveškem spektaklu in svetlobni instalaciji. Z današnjim dnem, ki je za Nemce tokrat izjemoma dela prost dan, se formalno končuje jubilejno leto reformacije.

Upor Martina Lutra
Nemški teolog Luter je odločno nasprotoval tedanji praksi Rimskokatoliške cerkve, ki je ljudem v zameno za denar odpuščala grehe in na ta način zbirala denar za drago obnovo Bazilike sv. Petra v Rimu. Potem ko se je zaradi odpustkov zapletel v oster spor z vrhom nemške Cerkve, naj bi pred točno 500 leti, 31. oktobra 1517, na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu, kjer je takrat deloval, nabil omenjenih 95 tez, a je za nekatere zgodovinarje to zgolj legenda.

Samemu Lutru naj bi šlo pri tezah predvsem za nasprotovanje odpustkom in naj ne bi pričakoval, da bodo imele tako daljnosežen vpliv. V njih je pozval k spoštovanju Božje besede, kakor je zapisana v Svetem pismu, ki da mora imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in učenju. Za Slovence je bilo posebej pomembno, da je bila v središču protestantizma Božja beseda, zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu in so ga poznali, saj sta v tistem času izšla prva knjiga v slovenščini ter prvi celoviti prevod Svetega pisma.

Številni strokovnjaki sicer pravijo, da Luter omenjenih tez sploh ni nabil na cerkvena vrata v Wittenbergu - med drugim naj ga takrat sploh ne bi bilo v mestu -, ampak jih je v protestnem pismu poslal tedanjemu nadškofu Albertu iz Mainza. A skozi zgodovino se je uveljavila drugačna zgodba, mali Wittenberg pa je obveljal za rojstni kraj reformacije.

Kakor koli že, gibanje se je iz Nemčije naglo razširilo po Evropi in temeljito pretreslo krščanstvo. V Evropi so se spori spreobrnili v vojne, preganjanja in izgnanstva. Najhuje je bilo v času tridesetletne vojne, ki se je končala 1648, po njej pa se je v Evropi tudi zmanjšala vloga religije v politiki.

Prosijo odpuščanja
Medtem so katoliški in luteranski voditelji izdali skupno izjavo, v kateri prosijo odpuščanja za nasilje med reformacijo, ko so se protestantje odcepili od Rimskokatoliške cerkve.

"Prosimo odpuščanja za svoje napake in načine, na katere so kristjani ranili božje telo in užalili drug drugega v 500 letih od začetka reformacije do danes," so sporočili iz Vatikana in Svetovne luteranske zveze. "Razumemo, da se ne da spremeniti preteklosti, vendar se lahko spremeni njen vpliv na nas dandanes, da postane spodbuda za krepitev skupnosti in znak upanja za svet, da lahko premaga razlike in razdrobitve," so še zapisali v izjavi.