Tajfun je prizadel območje v premeru kar 1.500 kilometrov, kar je večja razdalja kot od Ljubljane do Londona. Foto: EPA
Tajfun je prizadel območje v premeru kar 1.500 kilometrov, kar je večja razdalja kot od Ljubljane do Londona. Foto: EPA
Mrtvih se še ne da niti prešteti. Foto: Reuters
Nekatera obalna mesta so popolnoma uničena. Foto: Reuters
Opustošenje je nepredstavljivo. Foto: Reuters
Preživeli molijo v uničeni cerkvi. Foto: Reuters
Uničenje na Filipinih

Supertajfun Haijan oziroma Jolanda je uničil skoraj 80 odstotkov naselij na svoji poti po šestih osrednjih filipinskih otokih. Močan veter s hitrostjo do 275 kilometrov na uro je povzročil na morju ogromne, 15-metrske valove, ki so odplaknili vasi na obali. Zaradi poplav ponekod pokrajina ni več razpoznavna.

Slovensko zunanje ministrstvo za zdaj nima podatkov, da bi bili v tajfunu na Filipinih mrtvi, ranjeni ali pogrešani tudi slovenski državljani. Razmere sicer spremljajo in so v stikih s pristojnimi oblastmi.

Poveljnik tamkajšnje pokrajinske policije Elmer Soria je v soboto zvečer povedal, da naj bi tajfun samo v osrednji pokrajini Lejte zahteval najmanj 10.000 smrtnih žrtev. Večina ljudi je umrla zaradi utopitve, valovi so bili ponekod visoki tudi do 15 metrov.

Smrtne žrtve tudi v Vietnamu
Tajfun nadaljuje svojo pot proti Vietnamu, kjer so oblasti evakuirale več kot 800.000 prebivalcev. Čeprav je njegova moč že oslabela, še vedno prinaša obilne padavine, poplave, sproža zemeljske plaze in povzroča veter. Iz Vietnama tako že poročajo o šestih smrtnih žrtvah - ljudje so umrli med evakuacijo - in več ranjenih. Tajfun naj bi ozemlje Vietnama dosegel v ponedeljek zjutraj po krajevnem času, a s seboj naj bi prinesel precej manj vetra, saj naj bi sunki dosegali "le" še hitrost od 120 do 140 kilometrov na uro.

V Tajvanu je osem ljudi umrlo, potem ko so jih v morje odnesli visoki valovi, ki so bili posledica tajfuna, v bližini kitajskega otoka Hainan pa pogrešajo šest ljudi, ki so bili v čolnu.

Tajfun Haiyan je najmočnejše neurje, kar so jih do zdaj izmerili na kopnem, so dejali na francoski meteorološki službi. Meteorolog Steven Testelin je izjavil, da do zdaj na kopnem še nikoli niso izmerili vetrov, ki bi dosegali hitrosti več kot 360 kilometrov na uro, kar se je zgodilo tokrat. Po njegovih besedah gre zagotovo tudi za enega najmočnejših do zdaj izmerjenih neurij na morju po 70. letih prejšnjega stoletja. Pred tem namreč niso znali dovolj natančno izmeriti intenzivnosti vetra na morju. Najhujši neurji pred tem sta bili orkan Camille, ki je leta 1969 pustošil po Mehiškem zalivu s hitrostjo vetra do 305 kilometrov na uro, ter supertajfun Tip, ki je leta 1979 v Tihem oceanu dosegel prav takšno hitrost vetra. Na vprašanje, ali so huda neurja v zadnjih letih vse hujša, je meteorolog odgovoril, da njihovo število sicer ne narašča, zdi pa se, da so vse močnejša, čeprav bo treba to še potrditi. Eden od razlogov za to bi lahko po njegovem mnenju bilo globalno segrevanje ozračja.

Grozljivi prizori
Iz filipinskega mesta Tacloban v pokrajini Lejte medtem prihajajo poročila o kaotičnih in grozljivih prizorih - trupla ležijo ob cestah, po drevesih in v cerkvah, deli človeških teles štrlijo izpod ruševin porušenih poslopij.
Večina domov in letališče so popolnoma uničeni, elektrike, komunikacijskih povezav, hrane in pitne vode ni, v skoraj popolnoma z zemljo zravnanem mestu poteka plenjenje trgovin in bankomatov. Poulične tolpe pa so na mostu v Lejteju napadle tovornjake s hrano, šotori in vodo.
Ker je letališče tako hudo poškodovano, da na njem pristajanje ni mogoče, ceste pa uničene, imajo oblasti velike težave sploh priti do mesta, ki je od sveta popolnoma odrezano. Filipinski Rdeči križ zdaj razmišlja o najemu ladje, a bi trajala pot do mesta slaba dva dneva.
In medtem ko se reševalne ekipe mukoma trudijo doseči razdejane obalne vasi, kjer podatkov o mrtvih sploh še ni, preživeli obupno iščejo hrano in svoje najbližje. "Ljudje hodijo kot zombiji naokoli in iščejo hrano. Kot v filmu je," je povedala Jenny Ču, študentka medicine.
Neprehoden teren
Hudo prizadet je tudi sosednji otok Samar, kjer je mrtvih že zdaj 300, 2.000 pa jih še pogrešajo.
Reševanje otežuje neprehodnost terena, saj so ceste prepredene s podrtimi drevesi, padlimi telefonskimi drogovi, nakopičenimi avtomobili in deli hiš.

"Šele iz zraka lahko vidimo resnično razsežnost te katastrofe - ob obali in kilometer v notranjost ne stoji več nobena hiša. Pogled, podoben tistemu po cunamiju," opisuje notranji minister Manuel Roxas. "Sploh ne morem ubesediti videnega. To je grozljivo."
Poveljnik filipinskih letalskih sil John Andrews pa: "V vsem svojem življenju še nikdar nisem videl takšne škode. Videti je, kot da bi šel tornado čez." Vodja ZN-ove ekipe za oceno katastrof Sebastian Rhodes Stampa pa je stanje opisal kot "uničenje orjaških razsežnosti" in prizore primerjal s cunamijem na Tajskem leta 2004.
Evropa in ZDA pošiljajo pomoč
Filipinski predsednik Benigno Aquino, ki je že obiskal pokrajino Lejte, je od tamkajšnjih oblasti zahteval odgovor, zakaj je škoda tolikšna kljub opozorilom, ki so bila izdana nekaj dni pred tajfunom.
Ob tem je povedal, da je vlada odposlala 300 vojakov in policistov, da povrne red v mestih, kjer poteka plenjenje, in da razmišlja o razglasitvi izrednega stanja v Taclobanu, da "pokažejo vladno odločnost in se ustavi to plenjenje".
Evropska komisija je sporočila, da je sprostila tri milijone evrov pomoči za "zadovoljitev najnujnejših potreb na prizadetih območjih". Ameriško obrambno ministrstvo pa je na Filipine poslalo več helikopterjev in letal ter reševalno opremo.
Imajo pa mednarodne agencije za pomoč velike težave, saj so veliko nujnih sredstev porabile prejšnji mesec, ko je osrednji otok Bohol prizadel hud potres.

Uničenje na Filipinih