Številni prosilci za azil, predvsem iz Iraka, se odločajo za vrnitev iz Finske. Razlogi za takšno odločitev so različni. Foto: Reuters
Številni prosilci za azil, predvsem iz Iraka, se odločajo za vrnitev iz Finske. Razlogi za takšno odločitev so različni. Foto: Reuters

Finska je lani prejela okoli 32.500 prošenj za azil, kar je skoraj desetkrat več kot leto prej, ko je bilo vloženih okoli 3.600 prošenj. Večina prosilcev za azil, skoraj dve tretjini, je mladih iraških moških. Ker se številni zdaj želijo vrniti domov, finske oblasti organizirajo čarterske polete v Bagdad, ki bodo stekli prihodnji teden, poroča Reuters.

Finske oblasti navajajo, da je do zdaj svojo prošnjo za azil umaknilo okoli 4.100 ljudi, število takšnih primerov pa naj bi v prihodnjih mesecih doseglo 5.000.

"Nekateri pravijo, da razmere na Finskem in dolgi azilni postopki niso izpolnili njihovih pričakovanj," je povedal programski direktor Mednarodne organizacije za migracije na Finskem Tobias van Treeck. Potovalni agent Muhiadin Hasan, ki v zadnjem času na dan proda od 15 do 20 letalskih vozovnic za Bagdad, pa je pojasnil, da nekateri od iraških prosilcev za azil ne marajo hrane na Finskem, da jim je premrzlo, nekateri pa se ne počutijo dobrodošle.

Skoraj 80 odstotkov prosilcev in prosilk za azil, ki se vračajo domov, je iz Iraka. Le redki prosilci in prosilke iz Sirije in Afganistana, ki so lani na Finskem zaprosili za azil, se želijo vrniti domov.

Finska je zaostrila azilno politiko
Tudi Finska je - kot nekatere druge evropske države - pred kratkim zaostrila azilno oziroma priseljensko politiko. Delovno sposobni prosilci za azil morajo tako recimo opraviti nekaj neplačanega dela.

Finska je sicer napovedala, da bo zavrnila do 20.000 prosilcev za azil iz leta 2015, to število pa bi se lahko zdaj zaradi prostovoljnih odhodov zmanjšalo. Pri prostovoljnem odhodu je prosilcem za azil na voljo finančna pomoč, finsko notranje ministrstvo pa sporoča, da si večina iraških povratnikov sama plača letalske vozovnice ali pa za pomoč zaprosijo na iraškem veleposlaništvu v Helsinkih.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.