Škofi, zbrani na sinodi z vsega sveta, namreč niso dosegli soglasja o odprtju Katoliške cerkve do vnovič poročenih ločencev in homoseksualcev, kot je to predlagal papež Frančišek. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi, so v končnem poročilu upoštevali pomisleke najkonservativnejših članov.

Poročilo navaja vrsto težav, s katerimi se spopadajo katoliške družine, med katerimi je tudi cerkveno sprejetje zunajzakonskih zvez, homoseksualcev in ločencev v okviru reforme in odpiranja Cerkve, ki ju zagovarja papež, ki pa je naletel na odpor konservativne struje. Papež je pred glasovanjem tradicionaliste pozval, naj se ne zapirajo "znotraj črke zakona", a neuspešno.

V glasovanju o vsakem od 62 členov je sodelovalo 183 škofov in kardinalov, za sprejetje vsakega člena pa je bila potrebna dvotretjinska večina. V končnem glasovanju po dvotedenski burni razpravi za zaprtimi vrati trije členi o občutljivih vprašanjih, kot so boljši odnos Cerkve do homoseksualcev in možnost za ločene in ponovno poročene katolike, da sprejmejo obhajilo, niso dobili potrebne večine.

Edina točka, ki je bila sprejeta, je tista, da bi se morali "izogibati" protigejevski diskriminaciji, a ob tem dodajajo, da ne sme obstajati "niti najmanjše" primerjave med istospolnimi civilnimi zvezami in heteroseksualnimi porokami. Povsem so tudi črtali dele, ki so govorili o "darovih in kvalitetah", ki jih lahko ponudijo istospolno usmerjeni, in "neprecenljivi podpori", ki jo lahko gejevski partnerji nudijo drug drugemu.

Razočaranje
In če so gejevske skupine in aktivisti vmesno poročilo pozdravili kot "osupljivo spremembo" v odnosu Cerkve do istospolno usmerjenih, so bile v odzivih na končno poročilo upravičeno razočarane. The New Ways Ministry, ameriška katoliška skupina za pravice istospolnih, je sporočila, da je "zelo žalostno", da končno poročilo ni obdržalo "dobrohotnega sprejema lezbijk in gejev, ki ga je vključevalo vmesno poročilo". So pa ob tem dodali, da sinodina "odprtost za razpravo" daje "upanje za nadaljnji razvoj nekoč v prihodnosti".

Druga progejevska skupina, DignityUSA, pa: "Žal je danes doktrina premagala pastoralne potrebe. Veliko razočaranje je, da so bili tisti, ki so prepoznali potrebo po bolj odprti Cerkvi, premagani."

Konservativna struja proti liberalnejši
Z glasovanjem se je končala sinoda, na kateri so se konservativni škofi tudi javno spopadali z liberalnejšimi glede želje papeža, da bi Cerkev glede na spremenjeno življenjsko stvarnost družin in parov omilila stališča do vernikov. S tokratno sinodo so se razkrile tudi številne napetosti znotraj Cerkve same in njenih dveh struj - konservativne, tradicionalistične in tiste liberalnejše, modernejše, ki se zavzema za bolj odprto Cerkev, ki bi se odzivala na spremembe v družbi 21. stoletja.

Papež Frančišek je v nagovoru na sinodi izrazil prepričanje, da bodo v prihodnjem letu ideje dozorele in da se bodo našle konkretne rešitve za številne izzive, pred katerimi stoji Cerkev. Razočaranja nad končnim poročilom ni kazal, ampak je vztrajal, da sta nestrinjanje in razprava bistvena dela procesa sinode. "Osebno bi bil zelo zaskrbljen in užaloščen, če animiranih razprav ne bi bilo ... če bi se vsi strinjali ali pa če bi ostali tiho v imenu lažnega in popustljivega miru," je dejal.

Na zahtevo papeža so celoten sklepni dokument objavili, vključno s številkami o glasovanju: 118 škofov je glasovalo za, 62 pa proti.

Zdaj bo sledilo leto posvetov, krajevne cerkve pa bodo prejele vprašalnik. Oktobra 2015 bo nato sledila večja sinoda. Rezultate bodo izročili papežu, ki bo imel končno besedo pri stališču Cerkve do družine.
Blaženi Pavel VI.
Sinoda se je sicer danes zaključila s slovesno mašo, na kateri je papež Frančišek na Trgu sv. Petra za blaženega razglasil papeža Pavla VI., ki je katoliško cerkev vodil v času težavnega obdobja po prelomnem drugem vatikanskem koncilu. Maše se je udeležil tudi Frančiškov predhodnik Benedikt XVI.

V prihodnje bodo 26. september, dan rojstva leta 1897 rojenega Giovannija Battiste Montinija, ki je kot Pavel VI. papeževal med letoma 1963 in 1978, v katoliški cerkvi obeleževali kot praznik. Mašo je v Vatikanu spremljalo več tisoč vernikov, udeležili pa so se je tudi številni visoki cerkveni predstavniki, ki so sodelovali na dvotedenski izredni sinodi.