Generalna tožilka Luisa Ortega Díaz je bila do marca podpornica vlade. Foto: EPA
Generalna tožilka Luisa Ortega Díaz je bila do marca podpornica vlade. Foto: EPA
Venezuelska nacionalna garda
Nacionalna garda je obkolila urad generalne tožilke, ki je poskusila preprečiti zasedanje nove ustavodajne skupščine, ki ji opozicija nasprotuje. Foto: Reuters
Nacionalna garda
Oblasti se spoprijemajo z množičnimi protesti, v katerih je umrlo več kot 100 ljudi. Foto: EPA

Nova skupščina, pod nadzorom podpornikov vlade, je soglasno odločila, da se Luisa Ortega Díaz razreši s položaja, poroča BBC. Pred tem so pripadniki nacionalne garde v protiizgredni opremi obkolili urad tožilke. To je "obleganje urada generalnega tožilca", je zapisala. "Pred domačo in mednarodno skupnostjo obsojam to samovoljno dejanje," je še sporočila tožilka, ki je z zahtevo na sodišču neuspešno želela preprečiti zasedanje nove ustavodajne skupščine.

Luisa Ortega Díaz je bila do marca tudi sama podpornica vlade. Aprila je tako podprla pravico ljudi do mirnih protestov, junija pa je nasprotovala načrtu predsednika Madura za ustanovitev ustavodajne skupščine. Zaradi tega je bila po poročanju BBC-ja označena za "izdajalko", grozil pa ji je tudi pregon. Prav tako ji je bilo prepovedano zapustiti državo, njeno premoženje pa je zaseženo.

Hotela preprečiti zasedanje skupščine
Generalna tožilka, ki velja za eno izmed največjih kritičark venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je v sredo začela preiskavo domnevnih nepravilnosti na nedeljskih volitvah v ustavodajno skupščino, ki je v petek po nekaj preložitvah vendarle začela delo. Preiskava temelji na očitkih, da so se dogajale manipulacije s podatki o volilni udeležbi.

Skupščina je v petek opravila prvo sejo, na kateri so za predsednico izvolili nekdanjo zunanjo ministrico Delcy Rodríguez, sicer tesno zaveznico Madura. V svojem govoru je opozicijo označila za "fašistično", mednarodno skupnost pa je opozorila, naj se ne vmešava v notranje zadeve Venezuele, poroča BBC.

545-članska ustavodajna skupščina naj bi pripravila novo ustavo, ima pa obsežna pooblastila. Med drugim lahko spreminja zakonodajo in razpusti narodno skupščino, v kateri ima večino opozicija. V novi skupščini sicer sedita tudi Madurova žena in sin.

Novi protesti v Caracasu
V petek so v glavnem mestu potekali novi protesti opozicije. Policija je zoper protestnike, ki so želeli priti do parlamenta, uporabila solzivec. Nekaj ljudi je bilo ranjenih v poskusih policije, da razžene nekaj sto protestnikov.

V drugih delih mesta pa se je po poročanju BBC-ja zbralo na tisoče podpornikov vlade, ki so proslavili začetek dela nove ustavodajne skupščine. Nekateri so nosili slike nekdanjega predsednika Huga Cháveza in junaka venezuelske osamosvojitve Simóna Bolívarja.

Opozicija svari pred diktaturo
Maduro pri reformi ustave vztraja kljub krvavim protestom, v katerih je bilo v zadnjih štirih mesecih ubitih več kot 125 ljudi. Opozicija, ki je volitve bojkotirala, ustavne spremembe zavrača, ker meni, da bi lahko predsednik tako okrepil svojo oblast in uvedel diktaturo.

ZDA, pa tudi nekatere druge države, med njimi Mehika in Peru, izidov nedeljskih volitev ne priznavajo. Washington je zaradi volitev v ponedeljek uvedel finančne sankcije proti Maduru. Venezuelskemu predsedniku medtem ob strani stojijo tradicionalne zaveznice Bolivija, Kuba, Nikaragva in Rusija.