Življenje v najbolj prizadetih mestih ob spodnjem toku Bosne se še zdaleč ni vrnilo v normalne tirnice, zaradi česar v Doboju in Maglaju še naprej potrebujejo pomoč. Foto: Reuters
Življenje v najbolj prizadetih mestih ob spodnjem toku Bosne se še zdaleč ni vrnilo v normalne tirnice, zaradi česar v Doboju in Maglaju še naprej potrebujejo pomoč. Foto: Reuters

Kaj se torej dogaja s humanitarno pomočjo? Poroča dopisnik RTV Slovenije Vanja Vardjan.

Med minulimi katastrofalnimi poplavami na Balkanu sta bili najbolj prizadeti mesti Doboj in Maglaj v osrednji Bosni, kjer je divjala reka Bosna. Drugje po državi se življenje že počasi normalizira, medtem ko v Doboju in Maglaju ljudje še živijo v težkih razmerah.

Popolnoma opustošeno mesto
Maglaj še 20 dni po katastrofalnih poplavah kaže žalostno podobo. Naplavine in odpadki so vsepovsod. Narasle vode niso uničile samo hiš. Osnovna šola je tako poškodovana, da jo bo verjetno treba porušiti, pokopališča praktično ni več. In kot da nesreča ne bi bila že dovolj velika, je v zadnjih dneh v mestu začelo primanjkovati hrane.

V Maglaju javno prosijo za pomoč
"Za 20 dni dobim 5 kilogramov moke, liter olja, kilogram sladkorja, šampon in milo," je ogorčena ena izmed prejemnic pomoči. Pred Rdečim križem ljudje v vrsti čakajo na pomoč, pri čemer mora za red skrbeti policija. Prve dni po poplavah je pomoč redno prihajala, zdaj pa le še po kapljicah.

Mirsad Mehinagić, sekretar Rdečega križa Maglaj: "Javno smo prosili za pomoč, nekaj pomoči je prišlo, vendar bomo še najmanj sedem dni potrebovali najnujnejše." Ob skromni pomoči mnogi obupujejo, a številni so prisiljeni ostati v opustošenih domovih, saj ne morejo nikamor.

Na prizadetih območjih primanjkuje hrane
Na prizadetih območjih primanjkuje hrane