Prizor iz kurdskega mesta Cizre na jugovzhodu Turčije. Foto: EPA
Prizor iz kurdskega mesta Cizre na jugovzhodu Turčije. Foto: EPA
false
V nekaterih kurdskih mestih na jugovzhodu Turčije že mesece velja policijska ura. Informacije, ki prihajajo od tam, so skope. Foto: EPA

Al Husein se je pri tem skliceval na poročila, ki jih je prejel ZN, in zahteval, da se uslužbencem ZN-a, civilni družbi in novinarjem dovoli dostop v ta del Turčije, kjer divja prava vojna.

Turčija ima dolžnost preprečiti napade skrajnežev, povezanih s prepovedano Delavsko stranko Kurdistana (PKK), je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Al Husein in hkrati poudaril, da mednarodna zakonodaja prepoveduje uporabo čezmerne sile v protiterorističnih operacijah.

Spopadi na jugovzhodu države med turškimi silami in kurdskimi uporniki so se obnovili lani, ko je propadla dvoletna prekinitev ognja. Deli nekaterih mest v tem delu Turčije so močno poškodovani in spominjajo na mesta, uničena v petletni vojni v sosednji Siriji.

Streljanje in mučenje civilistov
Visoki komisar ZN-a je danes povedal, da iz kurdskega mesta Cizre na vzhodu Turčije, v katerem je med decembrom in marcem veljala 24-urna stroga policijska ura, prejemajo vse več verodostojnih poročil o tamkajšnjih razmerah.

Na civiliste, med njimi ženske in otroke, naj bi streljali z vojaških vozil, jih mučili in zapirali, zdravstveno osebje pa naj ne bi moglo opravljati svojega dela, izhaja iz poročil, o katerih je govoril Al Husein.

"Najpretresljivejša so poročila, ki se sklicujejo na priče in sorodnike iz Cizreja in namigujejo, da je bilo več 100 ljudi, ki so se zatekli v tri kleti, obkoljenih od varnostnih sil, zažganih do smrti," je dodal visoki komisar ZN-a.

Iz Cizreja sicer prihajajo nekatere informacije, druga kurdska mesta in območja pa so zaradi močne prisotnosti turških varnostnih sil še vedno dejansko odrezana od zunanjega sveta. "Ta zatemnitev le krepi sume o tem, kaj se tam dogaja," je to komentiral Al Husein.

Turčija ne želi opazovalcev ZN-a
Turška vlada do zdaj strokovnjakom ZN-a za človekove pravice in drugim uslužbencem te svetovne organizacije ni dovolila obiska v regiji, da bi sami zbrali informacije, čeprav je ZN za to večkrat uradno zaprosil.