Britanska premierka se je na dogajanje v zvezi s primerom Skripal odzvala zelo odločno. Foto: Reuters
Britanska premierka se je na dogajanje v zvezi s primerom Skripal odzvala zelo odločno. Foto: Reuters

Cilj brexita ni večati ekonomske koristi, temveč je cilj, vsaj za London, manjšati ekonomsko škodo. To pa pomeni, da veliko teh pavšalnih ocen in tudi izkušnje iz preteklih pogajanj v tem primeru ni tako relevantnih.

Zastrupitev nekdanjega ruskega vohuna Skripala in njegove hčerke je prerasla v diplomatsko krizo. Foto: Reuters

Ta se je, tako kot voditelj stranke kot on sam, zavzel za previdnost v odzivu na zastrupitev Skripala. Bil je eden redkih glasov v britanski javnosti, ki je pozival k trezni premišljenosti in ne k takojšnji zaostritvi. Treba je razumeti, da so v takih varnostnih razmerah, v kakršnih je zdaj Velika Britanija, glasovi strpnosti in zmernosti vedno osamljeni. Obstajajo stališča, kot ga je na primer zavzel Financial Times v svojih uredniških uvodnikih, da je previdnost načeloma zaželena, a da so v tem konkretnem primeru indici tako močni, da je Corbynova zadržanost skoraj znak neumne lahkomiselnosti, če parafraziram.

Pogajanja o brexitu se po začetnem zastanku, ko sta bila London in Bruselj vkopana vsak na svojih okopih, le premikajo. Foto: EPA

"Podpore evropskih prestolnic ukrepom Londona glede afere Skripal ne bi interpretiral v luči brexita, lahko pa rečemo, da je zmagoslavje Londona ravno v tem, da se afera Skripal prepozna kot ločeno vprašanje. Ker ravno to je bilo stališče Londona že ves ta čas: dobro varnostno sodelovanje z Veliko Britanijo je eden od bombončkov, ki jih je London ponujal že ves čas pogajanj o brexitu," ocenjuje Stojan.

Kot smo poročali, je v četrtek minilo eno leto, odkar je Velika Britanija sprožila 50. člen Lizbonske pogodbe, s čimer se je začel formalni proces izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Pogajanja med Londonom in Brusljem so bila več mesecev brez rezultatov, zdelo se je, da bosta zelo težko našla skupni jezik. Potem pa se je vendarle zgodil napredek: najprej sta strani dosegli načelni dogovor o treh prednostnih ločitvenih vprašanjih – pravicah državljanov, finančni poravnavi in meji na irskem otoku, pred nekaj tedni pa sta se tudi dogovorili, da bo prehodno obdobje trajalo do 31. decembra 2020.

Na vprašanje, kako ocenjuje potek pogajanj v zadnjem letu, Stojan odgovarja previdno. "Nam, ki z daljave gledamo ta pogajanja, je težko slediti temu, koliko je komunikacija obeh strani strateška v smislu, da druga na drugo izvajata pritisk tudi prek medijev. Dejstvo je, da so marsikatere kritične pripombe, češ da so Britanci nepripravljeni in da ne vedo, kaj želijo, prihajale s strani bruseljskih pogajalcev. Ne vemo, koliko komu verjeti."

Ob tem poudarja posebnost pogajanj o brexitu v primerjavi z drugimi pogajanji. "Cilj brexita ni večati ekonomske koristi, temveč je cilj, vsaj za London, manjšati ekonomsko škodo. To pa pomeni, da veliko teh pavšalnih ocen in tudi izkušnje iz preteklih pogajanj v tem primeru ni tako relevantnih."

Je mogoča razveljavitev referenduma?
Po njegovi oceni je treba opomniti, da bi se kljub kaosu v zadnjih mesecih veliko ljudi znova odločilo za izstop Velike Britanije iz EU-ja. Vprašanje je, kaj pomenijo pred nekaj dnevi razkriti podatki, da je podjetje Cambridge Analytica zlorabilo osebne podatke 50 milijonov uporabnikov Facebooka in posredno vplivalo tudi na izid referenduma o brexitu, kot je pred dnevi razkril kanadski žvižgač. Bi lahko to dejansko privedlo do razveljavitve izida referenduma o brexitu? "V britanskem ustavnem redu je referendum nekaj zelo zelo tujega. V zadnjih letih je bil sicer uporabljen nekajkrat, a je res tuj. Zdi se mi nepredstavljivo, da bi britansko sodišče izbralo slovensko 'rešitev', da morda ena od strani ni popolnoma objektivno komunicirala in bi se referendumski izid razveljavil in ponovil." Kakšne so pravne posledice te afere? "Primer podjetja Cambridge Analytica so doslej obravnavali samo na parlamentarnih odborih. Če se bodo te preiskave izvedle, bo verjetno prišlo do denarnih kazni, mogoče prepovedi nekajletnega udejstvovanja v politiki, kaj drugega bi me pa zelo presenetilo," dodaja sogovornik.

Odziv držav EU-ja zmagoslavje britanske vojaške diplomacije
Brexit je zadnje tedne zasenčila afera Skripal. Zastrupitev nekdanjega ruskega vohuna in njegove hčerke s kemičnim strupom novičuk je strnila vrste večine evropskih držav, ki so podprle London. Okoli 20 držav članic EU-ja je podprlo Veliko Britanijo, ki krivca za napad vidi v Rusiji, in napovedalo izgon ruskih diplomatov. Kot pravi Stojan, odziv držav EU-ja, da so, brez jasnih dokazov o ruski vpletenosti, podprle Veliko Britanijo, dejansko pomeni zmagoslavje britanske vojaške diplomacije. "Če gledamo s stališča neke realpolitike, se vračamo na prvino, ki jo je London od samega začetka poskušal pokazati: da se obrestuje biti popustljiv z Londonom na marsikaterem področju. Zaradi posebej izstopajočih varnostnih zmožnosti Velike Britanije: v času ukrepov zadnjih 10 let se je britanska bojna pripravljenost zmanjšala, a dejstvo je, da je London vedno nasprotoval poskusom uvedbe enotnih vojaških enot v okviru EU-ja. Pri tem je brexit ustvaril zelo zanimivo sliko. Velika Britanija je tradicionalno gradila na svoji vojaški moči, hkrati pa je vedno zagovarjala pristop k varnostni politiki, ki je neodvisen od evropskih povezav. Pristop, ki ločeno temelji na dvostranskih ali evroatlantskih povezavah."

Kot pravi sogovornik, je v primeru afere Skripal ključno vprašanje, kaj je motivacija v ozadju napada. "Na eni strani si lahko predstavljamo zunanjo politiko v smislu trolanja na internetu, kar naj bi pokazalo osamljenost Velike Britanije. Na drugi strani so bili tudi v preteklosti očitki, da je Moskva podžigala in podpirala propagando za brexit. Dejstvo je, da to pomeni, da je v ozadju računica, ki je bolj kompleksna kot neke preproste teorije. Gre za res zelo kompleksno ozadje."

Po njegovih besedah je dejstvo, da v takih primerih, kot je primer Skripal, lahko pričakujemo vse kaj drugega kot transparentnost in jasne informacije. "Treba se je zavedati, da je bil to signal. Dejstvo je, da se je to zgodilo, in Velika Britanija je iz šibkih kart, če se lahko tako izrazim, potegnila največjo možno partijo." Ob tem dodaja, da je bil namen zastrupitve nekdanjega ruskega agenta že od začetka velika medijska in siceršnja pozornost.

K trenutni krepitvi Mayeve je, kot pojasnjuje Stojan, pripomogel tudi odziv laburističnega voditelja Jeremyja Corbyna. "Ta se je, tako kot voditelj stranke kot on sam, zavzel za previdnost v odzivu na zastrupitev Skripala. Bil je eden redkih glasov v britanski javnosti, ki je pozival k trezni premišljenosti in ne k takojšnji zaostritvi. Treba je razumeti, da so v takih varnostnih razmerah, v kakršnih je zdaj Velika Britanija, glasovi strpnosti in zmernosti vedno osamljeni. Obstajajo stališča, kot ga je na primer zavzel Financial Times v svojih uredniških uvodnikih, da je previdnost načeloma zaželena, a da so v tem konkretnem primeru indici tako močni, da je Corbynova zadržanost skoraj znak neumne lahkomiselnosti, če parafraziram."

Ob tem Stojan izpostavlja še eno polemiko, povezano s Corbynom, ki trenutno maje podporo laburistični stranki, a mu po njegovi oceni dolgoročno ne bo škodovala. To so očitki antisemitizma v vrstah laburistov. "Corbyn je namreč nedavno nasprotoval odstranitvi antisemitskega grafita. V osnovi je bil grafit proti kapitalističnemu izkoriščanju, figure, ki so bile prikazane, pa so bili antisemitski stereotipi. Jeremy Corbyn je rekel, da ni prav, da se grafit odstrani, zdaj pa se skuša izgovoriti, češ da je mislil na sporočilo proti kapitalizmu, ne na podobe judovstva."

Konservativna stranka ostaja v težavah
Trenutno politično dogajanje gre torej v korist Therese May, a kot pravi Stojan, to vseeno ne zmanjšuje težav, v katerih je konservativna stranka že dolgo. "Treba se je zavedati, da naj bi bil brexit zdravilo za državljansko vojno v konservativni stranki. Do brexita je prišlo ravno zato, ker je želel nekdanji premier Cameron preprečiti razpad stranke. Ločnica med zagovorniki in nasprotniki EU-ja je že spodnesla oz. končala mandat Thatcherjeve in evropska politika je odnesla tudi Johna Majorja. Problem te brexit terapije za notranje probleme ene stranke je v tem, da te ločnice oz. razlike znotraj stranke niso bile odpravljene."

Ob tem poudarja tudi velik pomen britanske zgodovine. "Velika Britanija zelo ceni svojo zgodovinsko izkušnjo. Mogoče se je treba spomniti na vprašanje t. i. žitnih zakonov, ki so jih odpravili v 19. stoletju. To je bil eden od trenutkov, ko je Velika Britanija stopila na stran svobodnega trga, proste trgovine, sprostile so se uvozne dajatve, cene hrane so padle. Takrat je zaradi tega razpadla konservativna stranka. Po moji oceni je malo verjetno, da se to ne bi ponovilo ob brexitu, ne glede na to, kakšna bo oblika razpada stranke," poudarja Stojan.

Cilj brexita ni večati ekonomske koristi, temveč je cilj, vsaj za London, manjšati ekonomsko škodo. To pa pomeni, da veliko teh pavšalnih ocen in tudi izkušnje iz preteklih pogajanj v tem primeru ni tako relevantnih.

Ta se je, tako kot voditelj stranke kot on sam, zavzel za previdnost v odzivu na zastrupitev Skripala. Bil je eden redkih glasov v britanski javnosti, ki je pozival k trezni premišljenosti in ne k takojšnji zaostritvi. Treba je razumeti, da so v takih varnostnih razmerah, v kakršnih je zdaj Velika Britanija, glasovi strpnosti in zmernosti vedno osamljeni. Obstajajo stališča, kot ga je na primer zavzel Financial Times v svojih uredniških uvodnikih, da je previdnost načeloma zaželena, a da so v tem konkretnem primeru indici tako močni, da je Corbynova zadržanost skoraj znak neumne lahkomiselnosti, če parafraziram.