Savdske oblasti so prejšnji teden privolile, da Turčija v prostorih njihovega konzulata izvede preiskavo, potem ko je Ankara zaprosila za dovoljenje, da preišče zgradbo. Veleposlaništva in konzulati so namreč po Dunajski konvenciji tehnično gledano tuje ozemlje.

Vendar pa se državi ne strinjata glede tega, kaj naj preiskava obsega, niti ni jasno, kaj lahko dva tedna po umoru oz. izginotju novinarja sploh še najdejo.

Savdske oblasti naj bi dovolile le površno vizualno preiskavo. Turška stran je to ponudbo zavrnila, časopis Sabah pa je poročal, da so turške oblasti zahtevale preiskavo zgradbe z luminolom, s katerim naj bi forenziki odkrili morebitne sledi krvi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v nedeljo zvečer o izginotju Hašokdžija prvič govoril s savdskim kraljem Salmanom, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Riad sicer vztraja, da je Hašokdži, potem ko je 2. oktobra vstopil v prostore konzulata, kjer je želel urediti dokumente za svojo prihajajočo poroko, prostore konzulata tudi zapustil.

Turška policija medtem pravi, da se to ni zgodilo. Prepričana je, da je Hašokdžija ubila skupina 15 moških, ki so jih iz Riada posebej s to nalogo poslali v Carigrad. Za to pa naj bi imeli tudi zvočne in videodokaze.

Trump v Savdsko Arabijo pošilja Pompea
Ameriški predsednik Donald Trump je zaradi dogodkov po telefonu govoril s savdskim kraljem Salmanom. Novinarjem je po poročanju BBC-ja dejal, da je Salman zelo odločno zanikal, da bi vedel kar koli o tem, kaj se je zgodilo s Hašokdžijem. V Riad je predsednik ZDA nemudoma poslal državnega sekretarja Mika Pompea.

Trump je še dejal, da po zanikanju savdske strani meni, da bi za izginotje novinarja lahko bili odgovorni "pokvarjeni morilci".

Niz odpovedi udeležbe na savdski konferenci
Medtem se stopnjuje mednarodni pritisk na Riad. Vodje več velikih ameriških podjetij so se odločili, da se zaradi izginotja Hašokdžija ne bodo udeležili velike investicijske konference v Savdski Arabiji med 23. in 25. oktobrom.

Zadnja v nizu sta v nedeljo udeležbo odpovedala predsednik uprave banke JP Morgan James Dimon in predsednik uprave podjetja Ford Motors Bill Ford. Pred tem sta udeležbo odpovedala tudi vodilni Uberja Dara Khosrowshani in soustanovitelj podjetja AOL Steve Case.

Udeležbo in sodelovanje na konferenci je odpovedalo tudi več ameriških medijskih hiš, od televizijskih mrež CNN in CNBC do Bloomberga, Financial Timesa in New York Timesa, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po drugi strani pa sta voditeljica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde in ameriški finančni minister Steve Mnuchin ta konec tedna potrdila, da še vedno načrtujeta udeležbo na konferenci. BBC je sicer poročal, da je iz diplomatskih virov izvedel, da naj bi tudi Mnuchin in britanski minister za mednarodno trgovino Liam Fox morda odpovedala udeležbo.

Pokvarjeni načrti Riada
Na tej konferenci naj bi kraljevina predstavila svoj ambiciozni načrt vizije razvoja do leta 2030, s katerim naj bi se posodobila in zmanjšala odvisnost gospodarstva od izvoza nafte. Zaradi napovedane udeležbe visokih in pomembnih gostov se je konference prijelo ime "Davos v puščavi".

Medtem pa je prišlo do izginotja novinarja in kritika savdskih oblasti Hašokdžija. Nemčija, Francija in Velika Britanija so v nedeljo pozvale k verodostojni preiskavi novinarjevega izginotja, zaskrbljenost zaradi dogodka so izrekli tudi Združeni narodi in Evropska unija, ameriški predsednik Donald Trump pa je Savdski Arabiji zagrozil s "hudo kaznijo", če se izkaže, da je odgovorna za morebitni umor novinarja.

Savdska Arabija je v nedeljo kritike in tudi grožnje s sankcijami zavrnila in zagrozila s povračilnimi ukrepi, ki bi lahko imeli posledice za svetovno gospodarstvo. Kuvajt se je medtem postavil v bran Riadu in sporočil, da zavrača "kampanjo proti Savdski Arabiji", poroča Reuters, ki navaja časopis Al Kabas.