Predsednik socialdemokratov Martin Schulz je po volitvah dejal, da bo šla stranka v opozicijo, a zdaj spet obstaja realna možnost, da bo s krščanskimi demokrati oblikoval veliko koalicijo. Foto: Reuters
Predsednik socialdemokratov Martin Schulz je po volitvah dejal, da bo šla stranka v opozicijo, a zdaj spet obstaja realna možnost, da bo s krščanskimi demokrati oblikoval veliko koalicijo. Foto: Reuters
Markus Söder
Markus Söder bo spomladi prevzel vodenje bavarske vlade. Foto: Reuters

"Preučili bomo, ali je v Nemčiji mogoče oblikovati novo vlado," je po sestanku vodstva socialdemokratov v Berlinu dejal predsednik stranke Martin Schulz.

Odločitev je bila pričakovana, saj je Schulz v petek po pogovorih pri nemškem predsedniku Franku-Walterju Steinmeierju potrdil, da bo predsedstvu stranke danes predlagal začetek pogovorov s kanclerko Angelo Merkel - a le pogovorov, katerih izid ostaja odprt in še nikakor ne pomenijo privolitve v vstop v vlado. Vsi člani predsedstva so pritrdili Schulzu, samo nekdanja vodja SPD-ja v deželi Saška-Anhalt Katrin Budde naj bi se pri glasovanju vzdržala.

Na mizi še vse tri možnosti: velika koalicija, manjšinska vlada in nove volitve
Še pred dvema tednoma je bila slika drugačna, saj je predsedstvo SPD-ja takrat soglasno zavrnilo možnost ponovne velike koalicije in se izreklo odprto za morebitne predčasne volitve. Tudi v današnjem sklepu predsedstvo izrecno poudarja, da ostajajo na mizi vse možnosti - sodelovanje v vladi, podpora manjšinski vladi in tudi nove volitve.

Članstvo SPD-ja je sicer razdeljeno in tridnevni kongres stranke, ki se začenja v četrtek, bo zagotovo buren. Še posebej podmladek SPD-ja ostro nasprotuje ponovni črno-rdeči koaliciji. Člani pa naj bi v četrtek potrdili Schulza na čelu stranke, s čimer bi ta tudi dobil mandat za pogovore o morebitnem vstopu v vlado.

SPD septembra napovedal odhod v opozicijo
SPD je po slabem izidu na septembrskih volitvah bundestaga nemudoma napovedal odhod v opozicijo. Za zgodovinsko nizko podporo na volitvah je večina v stranki okrivila tudi to, da so bili pred tem štiri leta v koaliciji z močnejšimi konservativci, zato so tudi vnaprej odločno zavrnili morebitno ponovno sodelovanje z Merklovo. Ta je nato po volitvah začela uvodne pogovore o oblikovanju t. i. jamajške koalicije z liberalci (FDP) in Zelenimi, a so ti sredi novembra propadli.

Nemčija se je tako znašla v politični krizi, na voljo pa ima zdaj le tri možnosti: oblikovanje nestabilne manjšinske vlade, proti kateri se je Merklova že jasno izrekla, predčasne volitve ali pa ponovno sodelovanje CDU/CSU-ja in SPD-ja v vladi. Posledično se je močno okrepil pritisk na SPD, naj znova pretehta svojo odločitev o umiku v opozicijo oziroma naj v dobro države privoli v ponovno veliko koalicijo.

Na Schulza pritiskata tudi Macron in Cipras
Še posebej Schulz temu sprva ni bil naklonjen, a si je pozneje premislil. V SPD-ju tudi poudarjajo, da ima Nemčija vlado, ki opravlja tekoče posle, in da nikakor ne nameravajo hiteti z odločitvijo o morebitnem vstopu v koalicijo. Je pa Schulz v v nedeljo objavljenem intervjuju razkril, da več evropskih voditeljev, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in grški premier Aleksis Cipras, pritiska nanj, naj vendarle privoli v ponovno koalicijo pod vodstvom Merklove.

Söder bo na čelu bavarske vlade zamenjal Seehoferja
Medtem pa so na izrednem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem deželnem parlamentu v Münchnu sklenili, da bo Horst Seehofer v prvi četrtini prihodnjega leta odstopil z mesta ministrskega predsednika nemške zvezne dežele Bavarska, nasledil pa ga bo sedanji bavarski finančni minister Markus Söder. Seehofer medtem ostaja na čelu Krščansko socialne unije (CSU). V CSU-ju že dolgo poteka boj za prevlado, ki naj bi tudi prispeval k slabemu rezultatu stranke na septembrskih volitvah bundestaga. Po tem volilnem fiasku so se pritiski na Seehoferja, da se umakne vsaj z enega od dveh ključnih položajev, še okrepili. Na Bavarskem bodo sicer jeseni prihodnje leto potekale deželne volitve.

Na septembrskih zveznih volitvah je CSU prejela rekordno nizkih 38,8 odstotka podpore, medtem ko je še leta 2013 prejela več kot 49 odstotkov. Pred tem je bila stranka vajena celo absolutne večine. Čeprav CSU nastopa le na Bavarskem, sta njen uspeh in podpora ključna za njeno večjo sestro, krščansko demokratsko unijo (CDU) nemške kanclerke Angele Merkel. A zaradi begunske krize so se odnosi med CDU in CSU močno poslabšali. Seehofer je bil ves čas eden najostrejših kritikov t. i. politike odprtih vrat do beguncev, a obenem kanclerke Merklove ni uspel prepričati, da bi pristala na določitev zgornje meje, koliko beguncev je Nemčija še pripravljena sprejeti. Mnogi v CSU so ga zato kritizirali in mu pripisovali krivdo za slab volilni izid.