Vojislav Šešelj se je v Beograd lahko vrnil zaradi slabega zdravstvenega stanja. Foto: EPA
Vojislav Šešelj se je v Beograd lahko vrnil zaradi slabega zdravstvenega stanja. Foto: EPA
Šešljevi privrženci
Šešlja so ob vrnitvi pričakali številni privrženci. Foto: Reuters
Aleksandar Vučić
Aleksandar Vučić je politično kariero začel in si izgradil v Šešeljevi Radikalni stranki, a leta 2008 je po razkolu postal vodilni član Srbske napredne stranke, ki zdaj vlada v Srbiji, medtem ko so radikalci zunajparlamentarna stranka. Foto: EPA
Šešelj mora nazaj v haaški zapor
Vrnitev Šešlja kot udarec Vučićevi vladi?

Sodni svet Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Šešlja zaradi zdravstvenih razlogov novembra lani začasno izpustil iz pripora. Za to so se odločili iz humanitarnih razlogov, saj naj bi imel Šešelj po navedbah srbskih zdravnikov raka na debelem črevesu in metastaze na jetrih.

Ker se je Šešelj pogosto pojavljal v javnosti in politično deloval, nemudoma ob prihodu v domovino pa je zatrdil, da se v Haag ne bo več vrnil prostovoljno, je glavni haaški tožilec Serge Brammertz od haaškega sodišča zahteval umik odloka o začasni izpustitvi Vojislava Šešlja na prostost, prizivni senat sodišča pa mu je ugodil, saj naj bi Šešelj s svojimi izjavami kršil duh odločitve o začasni izpustitvi.

Šešelj se je že odzval na odločitev sodišča in dejal, da se ne bo prostovoljno vrnil v Haag. "Naj pride policija. Oni aretirajo ljudi. Če bodo prišli orožniki, lahko postanejo nasilni, in se moram paziti. Ne bo me lahko aretirati," je dejal po poročanju časopisa Večernje novosti.

Po vrnitvi domov vznemirjale njegove izjave
Šešelj že vse od vrnitve v Srbijo razburja s ponavljanjem svojih nacionalističnih idej o Veliki Srbiji in s pozivi k strmoglavljenju aktualnega srbskega vodstva. Z izjavami, da naj bi šla Velika Srbija v škodo velikega dela hrvaškega ozemlja, je ujezil Hrvate, še posebej pa je odmevala njegova "čestitka" srbskim četnikom za zasedbo Vukovarja ravno na dan, ko se je Hrvaška spominjala žrtev vojnih zločinov v tem hrvaškem mestu ob Donavi.

Nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je tako januarja pisala generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Munu ter ga pozvala, naj stori vse, kar je mogoče, da se Šešelj vrne v Haag in da bo sodba v njegovem primeru sprejeta čim prej.

Sodbo pričakovati poleti
Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, sodbo pa naj bi bilo pričakovati poleti. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.

Veliko zadovoljstvo na Hrvaškem
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je pozdravila odločitev prizivnega senata sodišča v Haagu. Spomnila je, da je januarja sama pisala generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Munu in ga pozvala, naj stori vse, da se Šešelj vrne v Haag in mu čim prej izrečejo sodbo. "Vsem je jasno, da je on odgovoren za vojne zločine, da je vojni zločinec in da je njegovo mesto v Haagu." Odločitev je hitro pozdravila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Nekdanji radikalec Vučić jezen, a diplomatski
Srbski premier Aleksandar Vučić je medtem pokomentiral, da se bo vlada z njo ukvarjala v prihodnjih dneh. Zgovorno je še dodal, "da če bi izrekel vse, kar v tem trenutku občutim, bi kdo mislil, da nisem sposoben skriti jeze in besa zaradi nemoralnih odločitev, ki so jih sprejeli nekateri". Vučić je bil sicer kar 15 let eden najvidnejših članov Šešljeve Radikalne stranke, od katere se je ločil šele leta 2008, ko se je stranka razklala glede vprašanja približevanja Evropski uniji.

Namerna destabilizacija Srbije?
Še ostrejši je bil srbski minister za delo Aleksandar Vulin, ki meni, da je cilj današnje odločitve Haaga destabilizacija Srbije, rušenje vlade in zamenjava premierja. Odločitev prizivnega senata namreč prihaja neposredno po Vučićevem govoru, v katerem je ta Natovo bombardiranje Srbije leta 1999 označil za agresijo, je spomnil.

Šešelj mora nazaj v haaški zapor
Vrnitev Šešlja kot udarec Vučićevi vladi?