Svet
(3)

Poudarki

  • Nova zaostritev med južnoameriškima sosedama
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,6 od 9 glasov Ocenite to novico!
Kolumbijski vojak v oporišču FARC-a
Kolumbija je lani sprožila ofenzivo na obmejnem ozemlju ob meji z Venezuelo, kjer so bila še zadnja večja oporišča FARC-a. Foto: Reuters
Venezuelski veleposlanik Gustavo Marquez
Venezuelski veleposlanik Gustavo Marquez pred kolumbijski novinarji, preden se je odpravil v Caracas. Foto: EPA

Dodaj v

Vroča kri med Venezuelo in Kolumbijo zaradi gverilcev

Pred dvema letoma državi že na robu vojne
16. julij 2010 ob 20:26
Caracas, Bogota - MMC RTV SLO

Venezuela je na posvetovanje v Caracas poklicala veleposlanika iz Kolumbije, ki je obtožila sosede, da na venezuelskem ozemlju tolerirajo levičarska gverilska taborišča.

Vlada odhajajočega predsednika Kolumbije Alvara Uribeja je v četrtek zatrdila, da ima trdne dokaze o gverilskih taboriščih FARC-a v Venezeuli, ki ničesar ne ukrene proti levičarskih militaristom, ki se že več desetletij upirajo oblastem v Bogoti.

"Uribe minira medsosedske odnose"
Odziv Huga Chaveza je bil oster in je po odločnem zanikanju, da njegova vlada kakor koli tolerira kakršno koli gverilsko gibanje, na posvetovanje v Caracas poklical venezeulskega veleposlanika v Kolumbiji.

"Kljub korakom za izboljšanje odnosov se je Uribejeva vlada odločila, da minira zbliževanje naših dveh držav," je sosede obtožil venezuelski zunanji minister Nicolas Maduro. Vlada v Caracasu bo preučila politične in diplomatske ukrepe proti "sosedski napadalnosti".

2008: Zavrelo ob napadu v ekvadorski džungli
Kolumbija že dolgo obtožuje socialistični režim Huga Chaveza, da prikrito pomaga FARC-u in ELN-ju, ki v zadnjih letih izgubljata boj s kolumbijsko vlado, ki jo že desetletja močno podpirajo ZDA. Kolumbijska vojska je v zadnjem desetletju prisilila upornike, da so si poiskali dodatna taborišča v težko prehodnih džunglah sosednjega Ekvadorja in Venezuele.

Pred dvema letoma je Kolumbija izvedla bliskovit napad na taborišče FARC-a v Ekvadorju, pri čemer je ubila vojaškega poveljnika Raula Reyesa in še 16 gverilcev. Sledila je kriza, ki bi se kmalu končala z vojno med Ekvadorjem in Venezeulo na eni strani ter Kolumbijo na drugi. Šele posredovanje Argentine in Brazilije je preprečilo najhujše, Kolumbija se je morala opravičiti, a največja žrtev je medržavna trgovina, ki si še ni opomogla in je daleč od let, ko je skupna izmenjava presegala 5 milijard evrov.

Uribe močno pritisnil na gverilce
Kolumbija, kjer bo čez en mesec kot predsednik prisegel Juan Santos Calderon, je najtesnejša zaveznica Združenih držav Amerike v Južni Ameriki in druga največja prejemnica ameriške vojaške pomoči na svetu. Med Uribejevim predsednikovanjem se je razorožila desničarska gverilska skupina AUC, več kot 15 tisoč levičarskih gverilcev se je demobiliziralo, moč in ozemlje FARC-a in ELN-ja sta bila prepolovljena. Levičarski uporniki se vdržujejo z ugrabitvami, izsiljevanjem in obvladovanjem trgovine z mamili.

To. G.
Prijavi napako
Komentarji
el CARTEL
# 17.07.2010 ob 11:17
kjer ima amerika prste vmes, tu so problemi.. in vsi vemo, zakaj podpirajo kolumbijo..celotna ameriška ekonomija bazira na 2 stvareh: trpljenju drugih - vojne, ter trpljenju lastnih državljanov - droge.. in kolumbija ima, če nič drugega vsaj droge več kot dovolj
kdosemjaz
# 17.07.2010 ob 08:48
http://www.sott.net/articles/show/212082-Iranian-Scientist-Offered-50-Million-By-CIA-and-Mossad-To-Lie-To-YOU-About-Iranian-Threat
nad_realist
# 17.07.2010 ob 06:32
za nastanek skupin kot FARC ni seveda nič krivo grizlijevsko kršenje človekovih pravic...
Kazalo