Danes objavljeni Indeks medijske svobode tako kaže, da se je lani v 180 državah zgodilo 3.719 kršitev informacijske svobode, kar je osem odstotkov več kot leto prej. Mediji so se z namernim zatiranjem ali manipulacijami soočali predvsem na konfliktnih območjih, kot so Ukrajina, Sirija, Irak in palestinska ozemlja.

Vodja novinarske organizacije Christophe Deloire je pojasnil, da je stopnja medijske svobode padla vsepovsod, razlogi za to pa so različni: "Od informacijskih vojn do nevladnih skupin, ki so izvajale takšne ali drugačne pritiske." Predvsem na Bližnjem vzhodu in Ukrajini so vse udeležene strani bile "hudo medijsko vojno", pri čemer so predstavnike medijev načrtno ubijali, jih ugrabljali ali pa od njih zahtevali propagandno "poročanje".

Vse mogoče metode za ustrahovanje novinarjev
Islamska država v Siriji in Iraku, Boko Haram v Nigeriji in Kamerunu in kriminalne združbe v Italiji ter Latinski Ameriki so uporabile vse mogoče metode - od ustrahovanja do povračilnih ukrepov -, "da bi utišale novinarje in blogerje, ki si upajo raziskovati ali ki ne želijo biti njihovo trobilo". Nič bolje ni niti v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu - na teh dveh območjih obstajajo "celotne regije, ki jih nadzirajo skrajne skupine in na katerih neodvisnih informacij preprosto ni".

Na repu lestvice ostajajo Sirija, Turkmenistan, Severna Koreja in Eritreja, poročilo kot kritičnega opisuje tudi položaj v Ukrajini, ki je zato na lestvici padla za dve mesti, na 129. mesto, vse slabše pa so razmere tudi v Iraku, ki je padel za tri mesta, na 156. mesto. Zaradi vojne v Gazi je za pet mest na 101. mesto padel Izrael, palestinska ozemlja pa za dve mesti, na 140. mesto.

Nacionalna varnost kot izgovor za represijo
Novinarska organizacija še izpostavlja, da številne države uporabljajo nacionalno varnost kot izgovor za represijo - v Rusiji so tako zaradi vojne na vzhodu Ukrajine sprejeli nove represivne zakone, pri čemer so na primer zaostrili prepoved javnega pozivanja h kršitvi ozemeljske celovitosti, s čimer je kriminalizirana vsakršna kritika priključitve Krima. Rusija je tako na lestvici padla za štiri mesta - na 152. mesto. Podoben udarec je medijska svoboda doživela na Tajskem, v Kazahstanu in Egiptu.

Na lestvici so padle tudi ZDA, in sicer za tri mesta, na 149. mesto - med drugim tudi zato, ker so bili med nemiri v mestu Ferguson aretirani novinarji. Čeprav so jih kmalu izpustili na prostost, je bilo sporočilo policije jasno, izpostavljajo v novinarski organizaciji.

Najslabše se je odrezala Andora ...
Najhujši padec med vsemi državami pa je doživela Andora. Pristala je na 32. mestu, medtem ko je bila še leto poprej na 5. mestu. Krivdo za to gre pripisati pomanjkanju neodvisnosti medijev od finančnih, političnih in verskih interesov. Novinarji so se soočali s številnimi težavami pri pokrivanju dejavnosti andorskih bank, in to ob odsotnosti vsakršne zakonske zaščite informacijske svobode.

Slovenija je na lestvici padla za eno mesto, s 34. na 35., poročilo pa je izrecno ne omenja.

... najbolje Mongolija
Najbolj pa je na lestvici napredovala Mongolija, in sicer za 34 mest. Zdaj je na 54. mestu, za kar gre zahvala občutnemu izboljšanju tamkajšnje zakonske ureditve. Na vrhu lestvice medijske svobode vladajo Finska, Norveška in Danska.