Cilj iraške vojske je, da v letu 2016 zastava Iraka znova zaplapola v Mosulu. Foto: Reuters
Cilj iraške vojske je, da v letu 2016 zastava Iraka znova zaplapola v Mosulu. Foto: Reuters
Bodo pešmerge sodelovali tudi pri osvoboditvi Mosula? Foto: Reuters

Predstavnik Kurdov Zebari, ki je tudi nekdanji zunanji minister Iraka, je v pogovoru za Reuters dejal, da verjame, da bi osvoboditev Mosula pomenila konec samooklicanega kalifata Islamske države v Iraku. Mosul, drugo največje iraško mesto, ki leži približno 400 kilometrov severno od Bagdada, je največje mesto, ki je pod nadzorom džihadističnega IS-ja.

Osvoboditev Mosula skupni cilj
Potem ko so iraške oborožene sile osvobodile Ramadi, je vlada napovedala, da je njen naslednji cilj osvoboditev Mosula. Zavzetje Ramadija je največja zmaga iraške vojske v iztekajočem se letu, v katerem so največ uspeha v boju z IS-jem imeli kurdski borci in šiitske milice, ki jih podpira Iran. V ponedeljek je predsednik iraške vlade Haider Al Abadi napovedal poraz IS-ja v letu 2016.

"Misija osvoboditve Mosula mora biti dobro načrtovana, pripravljena in vsi ključni udeleženci se morajo zavzeti k skupnemu cilju. Kurdske pešmerge so velika sila in brez nje je padec Islamske države v Mosulu skoraj nemogoč," je prepričan Zebari. Kurdske oborožene sile nadzirajo položaje vzhodno, severno in zahodno od Mosula, iraške varnostne sile pa so južno od mesta, ki je imelo, preden je lani junija padlo v roke skrajnežev, dva milijona prebivalcev. IS je Mosul zasedel v prvi fazi prodiranja skozi severni in zahodni Irak.

Zadnji udarec Islamski državi
"Bitka za Mosul bo zelo zahtevna. Operacija še zdaleč ne bo lahka, nekaj časa se sovražnik že krepi, ampak je izvedljiva,"
je povedal Zebari, ko je k sodelovanju pozval sile iraškega Kurdistana. Zebari je dodal, da bo glede na velikost ozemlja, ki ga bodo morali med napadi zavarovati okoli Mosula, potrebna tudi podpora drugih lokalnih in regionalnih akterjev. Mosul je pretežno sunitsko mesto, regija, ki leži med Turčijo, Sirijo in iraškim Kurdistanom, pa je mozaik različnih etničnih in verskih skupin. "V Mosulu je Abu Bakr Al Bagdadi razglasil kalifat. To je dobesedno njihovo središče," je še dodal Zebari.

Kurdski pešmerge so ob podpori ameriških zračnih sil novembra osvobodili Sindžar, mesto zahodno od Mosula, ki so ga skrajneži zavzeli avgusta 2014. Vodja iraških Kurdov Masud Barzani je tedaj dejal, da bo uspeh v Sindžarju vplival tudi na osvoboditev Mosula, in nakazal, da bi bil lahko to "zadnji udarec" Islamski državi v Iraku. Obenem se iraške sile bojijo, da bodo Kurdi bitko uporabili za razširitev ozemlja, ki ga imajo pod nadzorom.

Koalicijske sile ubile deset pomembnih skrajnežev
V zračnih napadih koalicijskih sil, ki jih vodijo ZDA, je bilo v zadnjem mesecu ubitih deset voditeljev Islamske države, so zatrdili predstavniki koalicije. Ubili so pomembne skrajneže, med katerimi je bil tudi Šaraf Al Muadan, ki je bil povezan s terorističnimi napadi v Parizu in "naj bi imel še nadaljnje načrte za napad na Zahod".

Tiskovni predstavnik ameriške vojske, polkovnik Steve Warren, je povedal, da so ga ubili 24. decembra v zračnih napadih koalicije pod vodstvom ZDA v Siriji: "Bil je v Siriji stacioniran član Islamske države, ki je bil neposredno povezan z Abdelhamidom Abaaudom, vodjo celice pariških napadov." V Siriji so med drugim ubili bangladeškega moškega, izšolanega v Veliki Britaniji, ki naj bi bil heker IS-ja.

26-letni Muadan je odraščal v predmestju Pariza, rodil pa se je staršem, ki so izvirali iz Maroka. Oktobra 2012 so ga aretirali, ko se je z dvema prijateljema iz iste soseske pripravljal na odhod ali v Jemen ali Afganistan skozi Somalijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na neimenovane vire blizu preiskave Muadana.

IS usmrtil več kot 2.000 civilistov
Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je Islamska država v Siriji, kar je pred letom in pol razglasila kalifat, usmrtila že več kot 2.000 civilistov in tudi 420 svojih članov, med katerimi so večinoma tuji borci, ki so jih ubili zaradi očitkov, da so vohuni, ali zaradi poskusov pobega domov.

Med ubitimi civilisti je bilo tudi okoli 930 pripadnikov plemena Šaitat, ki so se lani uprli skrajnežem, ko so osvojili njihovo ozemlje na vzhodu Sirije. Med žrtvami je tudi več kot 1.000 pripadnikov sirske vojske in milic, zvestih predsedniku Bašarju Al Asadu. Usmrčenih je bilo še 253 uporniških borcev in rivalskih džihadistov, so še dodali v observatoriju.