Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 33 glasov Ocenite to novico!
Raül Romeva i Rueda
Nekdanji predsednik Mas in dva ministra v njegovi vladi so bili obsojeni zgolj zato, ker so neformalno vprašali ljudi o njihovih pogledih na neodvisnost Katalonije, pravi katalonski zunanji minister. Foto: Osebni arhiv
       Torej referendum bo, glasovalne skrinjice bomo pripravili, ljudi bomo vprašali, kaj si želijo. In če bodo ti rekli, da mora Katalonija postati neodvisna država, bomo začeli postopek osamosvojitve.       
 Raül Romeva i Rueda
Raül Romeva i Rueda
Za vse, tako Katalonce kot Špance in Evropo, bi bilo najbolje, da bi se jim s špansko vlado uspelo dogovoriti o načinu izvedbe referenduma. To pomeni, da smo se pripravljeni pogovarjati tako o referendumskem vprašanju, o datumu glasovanja, o kvorumu, pa tudi o tem, ali bi bil referendum zavezujoč. O vsem tem smo se pripravljeni pogovarjati in se želimo pogovarjati. A težava je, ker je španska vlada doslej na vse naše predloge reagirala ne samo z zavrnitvijo, pač pa sovražno, pravi Katalonec. Foto: Špela Novak/Radio Slovenija
Katalonija
Katalonci želijo neodvisnost. Foto: Reuters

"Za veliko Kataloncev je Slovenija nekakšen svetilnik"

V Barceloni so pred nekaj tedni potekale najbolj množične demonstracije v Evropi v podporo beguncem
18. marec 2017 ob 06:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Katalonija bo jeseni izvedla referendum o neodvisnosti. Edino vprašanje je, ali bo referendum mogoče izvesti v soglasju s špansko vlado, poudarja katalonski zunanji minister, Raül Romeva i Rueda, ki se je mudil v Sloveniji na povabilo Slovenskega društva za mednarodne odnose.

Z njim smo se pogovarjali ravno v tednu, ko je bil nekdanji katalonski predsednik Artur Mas zaradi organizacije neformalnega glasovanja o katalonski neodvisnosti obsojen na dveletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Poleg tega bo moral Mas plačati še 36.500 evrov denarne kazni. Skupaj z njim sta bila obsojena še dva člana njegove vlade, sodni postopki pa tečejo proti še nekaterim katalonskim politikom. V Barceloni so želeli leta 2014 izvesti nezavezujoč referendum o neodvisnosti Katalonije. Ker je špansko ustavno sodišče referendum prepovedalo, je namesto tega potekalo povsem neformalno glasovanje oziroma anketa javnega mnenja. A za špansko pravosodje je tudi to nesprejemljivo. Katalonija zahteva možnost, da se sama odloči o svoji prihodnosti, in vlada za letos napoveduje izvedbo zavezujočega referenduma o tem vprašanju.

V tem tednu je sodišče nekdanjega predsednika Masa obsodilo na dveletno prepoved opravljanja javnih fukncij. Kaj takšna odločitev pomeni za osamosvojitveni proces Katalonije? Glede na to, da je bil Mas obsojen zaradi organizacije povsem neformalnega glasovanja o prihodnosti Katalonije, se namreč zdi nemogoče, da bi zakonito izvedli pravi, zavezujoč referendum.
Nekdanji predsednik Mas in dva ministra v njegovi vladi so bili obsojeni zgolj zato, ker so neformalno vprašali ljudi o njihovih pogledih na neodvisnost Katalonije. Dejstvo, da so bili obsojeni samo zaradi tega, kaže, da težava Španije ni vprašanje neodvisnosti Katalonije, pač pa kriza načela delitve oblasti in šibka pravna država. To kaže, da je pravosodje v Španiji močno spolitizirano in da človeka preganjajo ne zaradi dejanj, pač pa že zaradi njegovega mišljenja. To pa je v sodobnih demokracijah skrb zbujajoče. Torej, kje smo zdaj? Ti dogodki so še posebej pokazali, da moramo dati ljudem priložnost, da odločijo o svoji prihodnosti. Gre za načelo samoodločbe. Edina rešitev je demokracija.

Kako se bodo ti sodni postopki nadaljevali?
Postopki še naprej tečejo. To ni zadnji proces. Teče tudi postopek proti predsednici parlamenta, samo zato, ker je dovolila, da poslanci razpravljajo o vprašanju neodvisnosti, čeprav ti niso o ničemer glasovali, pač pa le govorili o tem. Tudi njej grozi prepoved opravljanja javnih funkcij. Tudi naša vlada je prejela že več opozoril, ker razpravljamo o tem vprašanju, in to kaže, da tako španska vlada kot pravosodje zelo neracionalno odgovarjata na zahteve ljudstva. Moram poudariti, da v Kataloniji že več let potekajo množične demonstracije, udeležuje se jih od milijona do dveh milijonov ljudi, potekajo pa zelo mirno in to je pomembno. Gre namreč za to, da so to demokratične zahteve ljudstva in da je nanje treba odgovoriti politično, ne pa z grožnjami in sodnimi postopki. Zato smo prepričani, da je spor najbolje rešiti na demokratičen način.

Katalonija zdaj načrtuje pravi referendum o neodvisnosti, ki naj bi bil jeseni. Je to dokončna odločitev?
Je, zagotovo. Vprašanje je le, ali je ta referendum mogoče izvesti v soglasju s špansko vlado ali brez tega. Za vse, tako Katalonce kot Špance in Evropo, bi bilo najbolje, da bi se s špansko vlado uspeli dogovoriti o načinu izvedbe referenduma. To pomeni, da smo se pripravljeni pogovarjati tako o referendumskem vprašanju, o datumu glasovanja, o kvorumu, pa tudi o tem, ali bi bil referendum zavezujoč. O vsem tem smo se pripravljeni pogovarjati in se želimo pogovarjati. A težava je, ker se je španska vlada doslej na vse naše predloge odzvala ne samo z zavrnitvijo, pač pa sovražno. Ena od posledic tega so prej omenjeni sodni postopki. To pa pomeni, da tudi če glasovanja ne bomo mogli izvesti na tak način, kot ga želimo, to je v soglasju s špansko vlado, ga bomo vseeno izpeljali. Torej referendum bo, glasovalne skrinjice bomo pripravili, ljudi bomo vprašali, kaj si želijo. In če bodo ti rekli, da mora Katalonija postati neodvisna država, bomo začeli postopek osamosvojitve.

Torej bo to zavezujoč referendum?
Vsekakor.

Za Katalonijo danes ne bi bil več sprejemljiv prenovljen statut avtonomije – nekakšna katalonska ustava –, ki ga je špansko ustavno sodišče razveljavilo leta 2010?
Mislim, da je prepozno za to. Statut Katalonije je bil prenovljen leta 2006, sprejet je bil v katalonskem parlamentu in nato, sicer s precejšnjimi popravki, ratificiran v obeh domovih španskega parlamenta, nazadnje pa potrjen še na referendumu v Kataloniji. Tako da ni dvoma, da je bilo besedilo sprejeto na povsem zakonit in demokratičen način. Španska ljudska stranka pa je potem zahtevala presojo ustavnega sodišča, ki je leta 2010 odločilo, da so nekateri členi statuta protiustavni. To je za nas nesprejemljivo. Če se pravo uporablja z namenom zmanjševanja pravic, svobode in demokracije, to za nas ni prava pot. Zato je edina rešitev, da damo ljudem možnost odločanja. In to vsem, tako tistim, ki so za neodvisnost, kot tistim, ki so proti. 80 odstotkov katalonskega prebivalstva zahteva pravico do glasovanja. Nekateri so za neodvisnost, drugi so proti, a vsi, ki se želijo opredeliti o tem vprašanju, bi morali imeti to pravico. To pa jim španska vlada onemogoča.

Če bo izid referenduma pozitiven, kaj bo sledilo?
Običajni postopki. Mi smo pripravljeni na postavitev temeljev državnosti. Že zdaj ima Katalonija veliko pristojnosti v svojih rokah, nekatere institucije pa so že v postopku ustanavljanja. Tega ne skrivamo. Ta vlada ima nalogo, da vzpostavi državne strukture – gre za tiste stvari, ki so zdaj v pristojnosti španske vlade, vendar se pripravljamo na njihov prevzem. Na veliko področjih smo že pripravljeni, na številnih drugih bomo kmalu. Če bo na referendumu odločeno, da naj se Katalonija osamosvoji, bomo enostavno razglasili neodvisnost. Če bo na referendumu odločeno, naj se to ne zgodi, pa bo popolnoma drugače in v tem primeru seveda tega procesa ne bomo nadaljevali. Zato vabimo tudi tiste, ki so proti neodvisnosti Katalonije, da se o tem javno opredelijo, vendar na demokratičen način in po pravilih referendumske kampanje.

Kdaj pa bi Katalonija razglasila neodvisnost?
Potem ko bo tako odločeno na referendumu. Če bo takšna volja ljudi, bo naslednji korak razglasitev neodvisnosti, in sicer začetek ustavnega procesa. To pomeni izvolitev parlamenta, ki bi sprejel ustavo. Ta proces bi se formalno začel potem, ko bo znan izid referenduma, če bo večina za neodvisnost. Druga stvar pa je, da bomo morali poskrbeti za zakonitost glasovanja v primeru, če nam ne uspe doseči dogovora s špansko vlado. Če ne bo takšnega dogovora, bomo spremenili volilno zakonodajo tako, da bo ta omogočila takšno glasovanje.

Mandat za to pa so vam volivci pravzaprav že podelili, na zadnjih volitvah.
Seveda. Imamo mandat za to, da vprašamo ljudi. Nimamo mandata za osamosvojitev, imamo pa mandat za izvedbo zavezujočega referenduma. To poudarjam zato, ker so številke jasne: 48 odstotkov ljudi je izrecno glasovalo za neodvisnost, 39 odstotkov ljudi izrecno proti, od 11 do 12 odstotkov ljudi pa ni popolnoma odločenih. To pomeni, da bi ljudem morali dati pravico, da odločijo. In mandat, ki ga imamo, je, da damo to vprašanje na glasovanje in da se odločitev sprejme na demokratičen način.

Kakšna pa so vaša pričakovanja od Slovenije?
Naši odnosi so zelo dobri. Sam že dolgo spremljam slovensko pot, ne le njenega procesa osamosvajanja v začetku 90. let, pač pa tudi korake, ki jih je storila od takrat naprej. Za veliko Kataloncev je Slovenija nekakšen svetilnik. Med Katalonijo in Slovenijo so številne povezave, med nami je veliko medsebojnega spoštovanja, to sem opazil tudi na osebni ravni kot nekdanji poslanec v Evropskem parlamentu, kjer sem na številnih področjih zelo dobro sodeloval s slovenskimi kolegi. Sloveniji je pred 25 leti uspelo oblikovati državo, sicer v drugačnih okoliščinah, kot so danes v Španiji. Niste bili članica Evropske unije in soočeni ste bili z vojaškim sporom. A vseeno, imeli ste referendum, ljudje so glasovali in začel se je proces oblikovanja države. Vašo zgodbo spremljamo. Za države velja, da morajo podpirati druge države kot entitete. Zato ne želimo ničesar drugega kot to, da lahko izrazimo svoje stališče. Enako zahtevamo od Španije: to je, da se usedemo za skupno mizo in pogovorimo. Nič drugega. Pogovorimo se, dajmo na mizo odprta vprašanja in jih skušajmo rešiti. To nam Slovenija omogoča. Postavlja vprašanja in nas posluša, Med nami vlada obojestransko spoštovanje. Glede katalonskega vprašanja poudarjam dve stvari: prva je, da je to popolnoma demokratičen in miren proces. In drugič, lahko zagotovim, da ta proces nikogar ne izključuje na podlagi jezika, veroizpovedi, narodnosti ali drugih stvari. Ta proces vključuje vse. Katalonska družba je zelo odprta, kljub svoji raznolikosti. V Barceloni so pred nekaj tedni potekale najbolj množične demonstracije v Evropi v podporo beguncem, pred 25 leti smo pokazali veliko solidarnost do beguncev iz Jugoslavije. Takšna je katalonska družba, zelo odprta in vključujoča. Treba je povedati tudi, da je veliko potomcev pripadnikov nekdanjega Francovega režima danes članov Ljudske stranke, in to so tisti, ki Kataloniji odrekajo pravico do demokratične odločitve.

O vaših pričakovanjih od Slovenije vas sprašujem tudi zato, ker so nekateri izmed vodilnih ljudi ob slovenskem osamosvajanju člani Evropske ljudske stranke, ki izrecno nasprotuje katalonski neodvisnosti.
To še nič ne pomeni. Ne glede na pripadnost določeni evropski politični družini je v slovenski DNA vsejano načelo demokracije, svobode govora in vseh demokratičnih načel, kar je zame ključno. Ne glede na to, kateri politični skupini kdo pripada.

To sprašujem v luči kongresa Evropske ljudske stranke v Madridu oktobra 2015, kjer so v resoluciji izrecno obsodili odcepitvene težnje Katalonije.
Vseeno. Pred nekaj dnevi je Sklad Konrada Adenauerja, ki je blizu nemški stranki CDU, jasno kritiziral špansko Ljudsko stranko zaradi Katalonije. Jasno so sporočili, da politični pregon pred sodišči ni prava pot in da to le še podžiga spor. Tudi številni člani iste politične skupine kot Ljudska stranka so enostavno ogorčeni zaradi ravnanj španske vlade. Prejšnji konec tedna smo prejeli stališče Beneške komisije, ki je zelo ostro do reforme španskega ustavnega sodišča. Španska vlada je oktobra 2015 sprejela reformo, s katero je ustavnemu sodišču omogočila izrekanje denarnih kazni ali kazni prepovedi opravljanja javnih funkcij. Takšna kazen je bila izrečena nekdanjemu predsedniku Arturju Masu. Beneška komisija je to reformo označila kot napačno in njeno mnenje je, da jo je treba spremeniti. To dokazuje, da so v nekaterih državah, med drugim tudi v Sloveniji, ne glede na politično prepričanje zaskrbljeni nad tem, kako se obnaša španska Ljudska stranka v tem primeru. Pogovarjamo se z vsemi. Zelo radi bi se pogovarjali tudi s špansko Ljudsko stranko, radi bi se pogovarjali z vsemi, ki bi radi kaj povedali. Ne vsiljujemo svojega stališča, zahtevamo le demokratično pravico, da smo udeleženi v demokratičnem procesu.

Verjetno od evropskih sogovornikov v teh časih velikokrat slišite, da to ni pravi trenutek, ker je Evropska unija v krizi in ne potrebujemo še enega spora. Kakšen je vaš odgovor na to?
Res nam to govorijo, toda Evropska unija je dinamičen proces. Povejte mi, v katerem obdobju njene zgodovine ni bilo nobene krize. Takega obdobja ni. Krize so normalne. To je zelo kompleksen političen proces. Evropska unija ima 500 milijonov prebivalcev, nemogoče je, da ne bi bilo nobenega kriznega položaja. Res je, da so krize, v katerih je Evropska unija danes, resne, tega ne zanikam. Gre za vprašanje beguncev, ekonomsko krizo, ki v več državah še ni končana, institucionalno krizo ter občutek številnih ljudi, da imamo demokratični primanjkljaj, in to je tudi povod za večna nasprotovanja med velikimi in majhnimi državami. A katalonsko vprašanje se ni pojavilo nepričakovano, pač pa se je dolgo razvijalo. Kar zagovarjam tako v Kataloniji kot v Evropi, je, da ne moremo bežati pred problemi, pač pa se je treba soočiti z resničnostjo. Najprej je treba razumeti, da problem obstaja, nato pa se z njim soočiti. In to je tisto, kar zahtevamo. To, da vam ni všeč, če se nekaj postavi na pogajalsko mizo, ne pomeni, da problem ne obstaja. Tudi če je soočanje s problemom za koga neugodno, problem še vedno obstaja in ne bo izginil samo zato, ker ga nočemo videti. Za veliko stvari čas nikoli ni najbolj pravi, se strinjam. A tako je. In s tega vidika moram poudariti, da je katalonsko vprašanje zelo enostavno. Zelo enostavno ga lahko rešimo, če le obstaja nekaj politične volje za to. Če te pripravljenosti ni, moram žal reči, da problem ne bo izginil. To razlagam tako španski kot evropskim vladam. Prej ali slej bo treba sprejeti odločitev. Lahko se usedemo za skupno mizo in o tem razpravljamo zdaj ali pa se bomo morali usesti pozneje, ko bo referendum že za nami. To je naše sporočilo. Mislim, da je pošteno, če vnaprej povem, kaj se bo mogoče zgodilo. In tisto, kar razlagam in kar bi rad razložil tudi Madridu, če bi me tam kdo poslušal, je, da so ljudje v Kataloniji tisti, ki so odločeni ta problem čim prej rešiti z glasovanjem, ne vlada. Nekateri menijo, da bi Katalonija morala biti neodvisna, drugi ne. Toda oboji menijo, da je to treba rešiti po demokratični poti. To je dejstvo. Tako da tistim vladam, ki le čakajo na to, da bo problem izginil sam od sebe, sporočam, da se to ne bo zgodilo. Pa ne zato, ker jaz tako govorim, pač pa zato, ker nazaj ne moremo več.

VIDEO
Pogovor s katalonskim zunanjim ministrom
Špela Novak, Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Moje_mnenje
# 18.03.2017 ob 08:03
Če jim je svetilnik to, kar je Slovenija naredila iz države, se jim slabo piše. Razen, če se jim dopade korupcija, barabe na vrhu, nepoštenost, gospodarsko razsulo, socialna in zdravstvena degradacija, tajkunizacija, neplačevanje delavcev in storitev....

Dragi Katalonci, ozrite se raje kam drugam.
rarrog
# 18.03.2017 ob 06:46
Pričakovati, da bodo slovenski vladni konjušarji podprli osamosvojitev in državnost Katalonije, Palestine, Donbasa, Luganska...... in vseh ostalih regij, kjer so se ljudje na referendumu tako odločili ali se še bodo je Iluzija. Amputacijo Kosova kje ni bilo nikakršnega referenduma pa so takoj priznali in zabili Srbom nož v srce. S takšnimi dvoličnimi in pritlehnimi voditelji si res ne zaslužimo države.
Pa saj je tudi nimamo.
felipesko
# 18.03.2017 ob 08:58
Za veliko Kataloncev je Slovenija nekakšen svetilnik.

Težka bo... mi smo imeli svetilnik v Švici,pa še do Šentilja nismo prišli.....
Važno je,da si izberete prave mašinfirerje,da potegnejo voz.....
Mi smo izbrali same kretničarje in smo še kar na postaji....
garmond
# 18.03.2017 ob 08:34
Kakšen svetilnik neki, očitno Slovenije ne pozna dobro.
Nikolaj
# 18.03.2017 ob 08:35
Izhajajoč iz ustanovne listine OZN ima vsak narod pravico do samoodločbe in zato podpiram boj Katalonije za samostojnost.
Praksa je seveda precej drugačna in nemalokrat si mora zatirani narod odločbo izboriti z orožjem.
In zakaj USA, Rusija, Nemčija, ..... ne priznajo samostojnosti Kurdom, Tibetancem, .......
Svet je še vedno krivičen. Znani rek je "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal"
barezi
# 18.03.2017 ob 08:21
"Self determination" ali samoodločba je zapisana v aktih Združenih narodov. Enako se lahko odločijo prebivalci Istre z otoki in Medmurja ali želijo ponovno postati del Slovenije.

https://en.wikipedia.org/wiki/Self-determination
GUESS
# 18.03.2017 ob 12:29
Čestitke Bergantu za katalonščino. Človek je zgleda resen poliglot, kar ni enostavno.
Sicer pa, glede Kataloncev - oni so NAROD.
Kot tudi Škoti, Irci, Baski, Kurdi........
Zato je razlika, če govorimo o osamosvojitvi npr. Veneta ali Padanije (gre pač za Italijane) ali osamosvojitvi Bretanje. Pri Kataloniji pa gre za narod s svojim narodnostnim ozemljem, čeprav se je seveda v stoletjih in desetletjih priselilo tja veliko Špancev.
FBR
# 18.03.2017 ob 08:22
Evropska dvoličnost v vsem svojem blišču. Dvojna merila servirajo za zajtrk.
Od kod potem taka začudenja za razpadamo po šivih.
samogledam
# 18.03.2017 ob 08:19
poseganje po sanjah zna biti naivno in bolece , ko se zbudis .
el CARTEL
# 18.03.2017 ob 19:40
Knight Kant @ Kosovo je imelo po ustavi iz leta 1974 status avtonomne pokrajine na nivoju federacije

komunisitčna država je nekomu podelila nekaj.
big deal.

saj se zavedaš,d a v zahodnem pravu to ne bi smelo imeti nobene relevantnosti. to je država, kjer ni bilo svobode govora, demokratičnih načel pluralizma ali človekovih pravic.

tako da, kaj so komunisti podelili nekom, pač ne more biti nikakršen argument.

---
ampak recimo, da bom zagrizel v vabo.
pravilno si ugotovil, kosovo je gnalo svoj separatizem že od pamtiveka.
in ni ga povzročil milošević.
to je bil moj point.

Je v tej zahtevi kaj neligitimnega? In koliko bolj je nelegitimna odcepitev Kosova od Jugoslavije, kot je bila odcepitev Slovenije?

odvisno s katerega stališča gledaš.
najprej to ugotovimo.
če gledaš z današnjega, potem so se odcepili lahko vsi (vključno s krajinskimi in bosanskimi srbi - aja, to pa hehe)

če pa gledaš s tedanjega, pa je ustava jasno govorila,
da se status republik in avtonominih pokrajin lahko spreminja LE OB SOGLASJU vseh vpletenih republik in pokrajin (v primeru kosova - srbije in kosova).
status spremembe mej jugoslavije pa le v primeru soglasja VSEH republik.

VIR: preberi peti člen

Je pa drugo vprašanje, kaj imajo "Šiptarji" z "Albanci" in koliko si take Velike Albanije res želijo?

ne moreš primerjati civilizirane evrope in albanskih plemen.
albanci si vsekakor želijo velike albanije.
to dokažejo praktično povsod.

očitno je tvoj problem to,d a smatraš srbski nacionalizem kot slab in albanski nacionalizem kot dober. al kaj. ne vem
tone7
# 18.03.2017 ob 11:35
Za Katalonce je Slovenija svetilnik. Svetilnik, ki je pogoltnil veliko denarja in nikoli ni deloval.
Posodimo jim "velike osamosvojitelje", da spoznajo kako bedno bodo živeli v neodvisni Kataloniji
el CARTEL
# 18.03.2017 ob 11:04
podpiram katalonsko samostojnost,

ki bo verjetno - za razliko od slovenskega "svetilnika" - izvedena brez vojnih profiterjev in vojaške histerije.
fritaja
# 18.03.2017 ob 10:36
"Za veliko Kataloncev je Slovenija nekakšen svetilnik"

Naj prižgejo luč, pa bodo videli, da to ni svetilnik, ampak pogorišče.
posavc79
# 18.03.2017 ob 08:06
@moje_mnenje vsa čast za ta komentar. Sem se prijetno nasmejal ( na žalost) :)
Peacemaker
# 18.03.2017 ob 10:24
referendum slo: udelezba 90%; za neodvisnost 98%
referendum katalonija 2014: udelezba 37%; za neodvisnost 80%

Primerjave so vsaj za zdaj smesne... bomo pa videli kako bo jeseni.
blau69
# 19.03.2017 ob 02:32
Najlepša hvala za čast, da ima katalonski zunanji minister v slovenski TV in ima intervju v našem jeziku, katalonščini. Lep pozdrav iz Barcelone.
RUS
# 18.03.2017 ob 16:44
Slovenija lahko da je svetilnik, samo v tem trenutku je žarnica pregorela, jo je potrebno zamenjati preden bi se po nas ravnali...
smartass2011
# 18.03.2017 ob 15:54
Poleg tega bo moral Mas plačati še 36.500 evrov denarne kazni.

Kako so prišli do te številke? Malo so zaokrožili navzgor. Če se kdo hoče osamosvojiti, je edina pravična kazen 36.482,25 EUR.
Jajaja
# 18.03.2017 ob 14:23
Kakšn referendum neki.

Nimajo se kaj odcepit lepo v Španij bodo in mir.

Če ne bodo ubogali jim pošljemo gospoda predsednik Pahorja da jim to pojasni kot je pojasnil Rusom da Ukrajinski Rusi nimajo pravice do odcepitve če se on predsednik Pahor drugače ne odloči.

Kot se je recimo v primeru odcepitve Kosova in ga priznal

In še ro jim bo povedal če slučajno mislijo napasti Slovenijo se bo slovenski narod junaško branil
el CARTEL
# 18.03.2017 ob 13:46
Knight Kant @ albanci so protestirali protestirali ker so hoteli "kosovo republjik". tudi leta 1981 so bile zahteve slednje: "kosovo republjik", "izpustitev Adema Deaqui-ja" ter seveda "združitev z albanskimi deželami"

https://sh.wikipedia.org/wiki/Demonstrac
ije_na_Kosovu_1981.

skratka veliko-albanski šovinizem.
a si kdaj slišal za LPK ((wikipedia), predhodnico UČK-ja, ki je že leta 1982 trobila o oboroženem boju za neodvisnost kosova?

kot rečeno, kaj ima milošević s tem, je jasno očitno le tebi, glede na to, da sploh ni bil niti v politiki takrat.
milošević je lepo propagandno orodje zahoda, ki bi moralo opravičiti albanski nacionalizem in separatizem, a pač ne deluje na tiste, ki jim časovna kronologija ne dela težav.
el CARTEL
# 18.03.2017 ob 13:03
Ta je bila v odločilni meri seveda posledica nacionalnega populizma, ki je slavil popolno zmago v Srbiji in katerega žrtve so bili od samega zaćetka tudi kosovski Albanci.

iz milošević-eve biografije,
kjer piše da je prišel na politično sceno leta 1984 (wikipedia)

medtem ko so albanci imeli proteste in nemir na kosovu že tri leta pred tem (protesti 1981), predvidevam pa, da je milošević kriv tudi za nemire na kosovu 1968 in verjetno tudi za prizrensko ligo 1877

skratka, ne da bi bil fan miloševića, niti najmanj, ampak logično je,d a je bil milošević s stališča kosova prej posledica in odgovor in ne vzrok.
generacija56
# 18.03.2017 ob 08:05
Hja, priznanje bo odvisno od vodje tolpe.
Če se glavni rogovilež ne bo strinjal, sledi "gang bang"....

rarog
Nekako si pozabil Krim.... Zaradi plebiscita na Krimu sedaj tolpa zbira vojsko na Ruski meji...
somebody_87
# 18.03.2017 ob 14:39
90% Kataloncev nima pojma da Slovenija sploh obstaja.
Lupo
# 18.03.2017 ob 14:22
Kapo dol pred Igorjem za katalonscino.
fantasycamp
# 18.03.2017 ob 14:10
RYAN

Ne more te en z lahko razstaviti če ti že v osnovi ne vidiš da spadaš skupaj!
štajerc64
# 18.03.2017 ob 11:04
Čuj , čaki malo zaj.
Če grejo vun iz španije, te nebomo meli več real: barca ??!?
Ke totim se je čisto ftrgalo ?
Virunum
# 18.03.2017 ob 10:49
Tip je padel z Marsa... Povprečen Katalonec še ne ve ali je Slovenija v Evropi ali v nekdanji SSSR... Banana republika ali avstrijska konjušnica gor ali dol...
Lobo
# 18.03.2017 ob 10:20
Ni še pravi trenutek. Naj počakajo na razpad EU, pa tudi takrat je povezano z velikim tveganjem. Države se rojevajo v ognju in krvi. Malo verjetno, da jo bodo tako poceni odnesli kot Slovenija.
Figeto
# 18.03.2017 ob 09:28
Kako je sinoči bil Bergant vesel, ko je lahko pokazal, da zna jezike. Kako je on pameten ...
evaevi
# 18.03.2017 ob 07:41
Se povsem strinjam s tabo, rarog, glede sodobne slovenske srčne in politične majhnosti,
do srbskih srčnih ran imam ob njihovih konstantnih zgodovinskih podvigih in posledčnih nonstop težavah pa kar nekaj pomislekov...
SKEpsiS
# 18.03.2017 ob 14:00
divideix i venceràs! Aquesta és la raó.
RYAN
# 18.03.2017 ob 13:55
samo je ena razlika med njimi in nami, nas so cia in nato želeli razstaviti za njih pa ni motiva zato bo malo težje
m72
# 18.03.2017 ob 13:15
"Če je Krim nezakonit, bo tudi to nezakonito in pika."

Glavno, da smo se mi "osamosvojili" po vseh vesoljnih zakonih in statutih vseh čebelarskih in gasilskih društev :-)
Knight Kant
# 18.03.2017 ob 13:13
Protestirali na Kosovu proti komu ali čemu? In zakaj? Tudi pred Le Penovo je bil --- Le Pen.

Se je pa sicer Miloševičevo nacionalno displiniranje začelo z jogurtno revolucijo v Vojvodini. Zaradi Albancev?
stotrideset
# 18.03.2017 ob 11:30
Sprašujem se samo, kdaj bodo na vrsti nemške dežele, ki so združene v BRD?
Še vedno pa so razlike med vzhodom (DDR) in zahodom Nemčije, tako v plačah, mišlenju, obnašanju in disciplini!
Južni deželi BW in BY pa že tako malce osorno gledajo na BRD in si priviligirajo določene poteze, ki ostalim deželam niso dovoljene. V teh dveh deželah je ogromno denarja in močna industrija (avtomobilska). Prebivalci v omenjenih deželah si dovolijo tudi malce več, kot ostali. Sicer pa je tudi BW nastal iz dveh dežel.... Tako da tole droblenje na prapra enote je očitno postalo trend in prihodost sveta. Kamorkoli se ozremo se dogajajo razčlenitve: Europa, Azija, Afrika in tudi USA niso imeune (pred leti težnje Aljaske za samostojnost).
Ja se dogaja, ringa raja, se dogaja . . .
miro303
# 18.03.2017 ob 11:23
"Za veliko Kataloncev je Slovenija nekakšen svetilnik"
........................................
.......................
He he he, ne se hecat. Katalonci dajte se streznite in si izberite kak drug svetilnik, kajti ta svetilnik na sončni strani Alp se počasi potaplja.
tuintam
# 18.03.2017 ob 11:07
@hernandez
kot da bi gledal tekmovanje, kdo bo napisal bolj neumen komentar...


Hočeš, reči, tekmovanje kdo bo spravil zadevo v bolj neumen kontekst? :)
Janezski
# 18.03.2017 ob 10:55
rarrog
Pričakovati, da bodo slovenski vladni konjušarji podprli osamosvojitev in državnost Katalonije, Palestine, Donbasa, Luganska...... in vseh ostalih regij, kjer so se ljudje na referendumu tako odločili ali se še bodo je Iluzija. Amputacijo Kosova kje ni bilo nikakršnega referenduma pa so takoj priznali in zabili Srbom nož v srce. S takšnimi dvoličnimi in pritlehnimi voditelji si res ne zaslužimo države.
Pa saj je tudi nimamo.


Edino pravilno! Full se naj sočostvuje z okopatorji....

Sicer pa predvidevam, da si srbskega porekla.
tuintam
# 18.03.2017 ob 10:45
Drugače pa se mi zdi, da je v Španiji okrog 15 jezikov oz. čez 90 narečij.
hernandez
# 18.03.2017 ob 10:38
kot da bi gledal tekmovanje, kdo bo napisal bolj neumen komentar....
jackoneill
# 18.03.2017 ob 10:29
ce jim je res vzor slovenija nej rajs ostanejo pod spanijo.
marinaio
# 18.03.2017 ob 09:37
@Moje_mnenje: Ker to kar si naštel misliš, da imamo samo v Sloveniji? Ubožček. V Španiji je splošno stanje še slabše.
tuintam
# 18.03.2017 ob 16:07
Aja, pa tista kontradiktorna, v sebi zavozljana, da dol padeš, modernistična, kako da so tako uspešni, da nedvomno zaslužijo še večje subvencije ...
tuintam
# 18.03.2017 ob 16:04
@somebody_87
90% Kataloncev nima pojma da Slovenija sploh obstaja.


Važno, da sedaj 2 milijona 'kataloncev' to ve in da so vsi za dezintegracije. Pahorju je verjetno pa njegova integracijska lokomotiva malo zakuhala... Upam, da se bosta s tem mojstrom jezikov na koncu sporazumela, da je eno govoriti, drugo pa kaj povedati ... Sedaj vleče vsak na svoje, drug drugemubnpa pomagajo.

Sploh je pa to resnično v naši maniri: v ustavi družbo ignoriraj, da bi jo čiim prej opredlil in priznal, z ustavo omogoči upraviteljem čim lažje prisvajanje kapitala, namesto obratno, javno da je državno, družba da je upravitelj, ljudstvo da je oblast, nacija da je država, država da je Država upnik da je dolžnik, ko je vse pomešano, kakor kurji dre*.
Figeto
# 18.03.2017 ob 15:28
Čim vidiš, da bo Odmeve vodil Bergant, veš, da bodo teme mednarodne in nezanimive, tako da bo on vsem nam spet pokazal, da zna jezike. Drugje v takih posnetih pogovorih novinar sprašuje v svojem jeziku, da podnapisov ni. Patetično.
tuintam
# 18.03.2017 ob 13:48
So Katalonci za dezintegracijo s Španijo zaradi nezadovoljstva nad Španijo in za neko boljšo integracijo v EU? So za dezintegracijo, ker so za integracijo. To se zdi nesmiselno, a je celo bistveno vprašanje. Kako si boljšo integracijo sploh predstavljajo? Si mi jo ali smo s to zadovoljni? Ali tole sedaj sploh je titsa integracija, kis se kot integracija lahko razume? Da ni kaj obratnega temu? Mogoče smo vzrok za nezadovoljstvo in dezitegracije tudi mi sami. Pa za nianso gre. In o tem, pa nič. Ker - če si integracije sploh ne predstavljajo, potem smo mi v bistvu svetilnik dezintegracij. Kaj smo ali kaj bi v resnici sploh želeli mi biti?

To, kaj se skriva za čim, je pomembno. Smoter. Ko nekateri pri nas recimo vzklikajo, da je treba pod nujno vse državno prodati, češ da Država ni dober gospodar, se ne zavedajo, da če ne povedo, da bi bilo dobro vpeljati spremembe v ustavi in v načinu privatizacije, v resnici podpirajo nasprotno od tistega, kar govorijo. Ker upravitelj Država si sedaj prisvoji kapital, s katerim upravlja v bistvu ZATO, da bi si ga lažje še bolj kdo prilastil. V olajšavo se da upravitekljem več in preveč pooblastil. Zato, da bi naj jih ne imeli. Forserji ne dojamejo, da imamo mi tak model privatizacije, ki predpostavlja najprej prisvajanje s strani upraviteljice Države. Se pravi: bolj so za privatizacijo na sedanji način, bolj si proti privatizaciji v bistvu. Mi nasplošno gasimo tako, da prilivamo olje na ogenj. Drugi pa tudi radi to počnejo.

Ni nujno da bi bili dotični (in tudi Angleži) za dezintegracije, če bi smisel dezintegracije postavili v kontekst nezadovoljstva s sedanjo integracijo Španije v EU. V primeru berxita pa seveda Anglija ni zadovoljna z načinom integracije EU... Tudi za brexitom je želja po integraciji z EU, a po boljšem načinu od sedanjega. Sedanja integracija pa mogoče niti ni integracija. Seveda se pa človek vpraša, če Anglija, Katalonija, Slovenija ... sploh vedo, kaj naj bi bilo boljše. Pa smo tam...
tuintam
# 18.03.2017 ob 13:15
@hernandez
kot da bi gledal tekmovanje, kdo bo napisal bolj neumen komentar....


Ne biti tako ozek. Eni irajo šah, drugi rešujejo križanke, tretji sudoku ... :)
tuintam
# 18.03.2017 ob 13:08
tone7
Članek bi moral objaviti v rubriki "komedije leta". Manjka le še svizec, da zavije v pravljični papir


Mislim, da Bergant se trudi. Za videz prav gotovo. Do vsebine pa ponavadi mi niti ne pridemo (ne krivim ravno njega) ... Saj pravim. Katalonci pričakujejo da jih podpremo. Da smo svetilnik ... dezintegracij? Ker Bergant in tale minster sta se sicer trudila, a pri tem, ko jima je bila ekshibicija jezika prva, pozabila omeniti bistveno - to, ali sta za integarcijio vsaj v EU ali ne.

Se strinjam s tabo, da gre za formo, niti ne skladno z vsebino. Vsebinsko zadeva ne štima. O tem, da je brexit obup v poskusih integrirati se, sploh ne razmišljamo. Bergant tega sploh ne nakaže. Pa naj bi bil špica. Da je želja po izstopu Katalonije iz Španije tudi (vem, da si to od nekdaj želijo) znak o potrebi po kakšnem BOLJŠEM načinu integraciji v EU od sedanjega - in da to, kar trenutno je, ni, kar bi si želeli.

In mi smo pa v tem sedanjem očitno 'svetilnik'? Videz je važen, ja... Nekako ti hvala, neglede na to ali sem te razumel ali ne. Razmišljati si pa dal.
tuintam
# 18.03.2017 ob 12:33
Ko zagovarjam ZRN po vojni sistem, v katerem se loči državo kot celoto in Državo kot upravitelja in se celoto pred delom celote ščiti, državo pred Državo kot subjektom upraviteljem ("Javni kapital je zasebni kapital Davkoplačevalcev", op. last davkoplačevalske celote in subjekta, ki ne upravlja - da se vzpostavi dialog med Državo in državo), seveda razmišlajam predvsem o tem. Kako se integrirati, da ne pride do prevlade dela celote nad celoto.

Razmišljam o tem, da če bi ZRN sistem uveljavili za EU, da bi s tem jasno preprečili to, da bi si bodoča inteagracija prilastila indentiteto (in kapital) skupnosti v EU. Merklova zainteresiranim za ZRN sistem ne ponuja tega, pač pa jim 'prepričana, da kapitalizma ne marajo', ponuja nek svoj surogat, ki je pa nekaj obratnega. Tisto svoje vbolj vzhodnonemško 'socialno tržno gospodarstvo'. In je tiho o tem, kaj ZRN ima, kakor oblastna miš. Če sploh ve, kaj ta ima. Človek se tudi to vpraša.

No, in ko se govori točno o tem, kako da naj bi se upoštevalo suverenost, bi pa EU po drugi strani morala tudi povedati (tista t.im. elita, ki tega niti ne zna, očitno), kako si to (kot politično ureditev, ker dugače niti biti ne more, vsaj v smernicah) vseeno predstavlja. Kaj bi bilo tista ureditev, ki suverenost zagortavlja...

O tem so pa Merklova ipd. tiho. Ona ponuja pa tisto svoje 'socialnoi tržno gospodarstvo' in sebe na čelu tega, neko kombinacijo centralističnega planiranja in temu podrejenih zasebnih interesov. Kar pa kaže na njeno popolno neinteligenco ali pa na oblastnost. Obenem ko se ji tako pomembno zadevo zaupa, da kot kanclerka odloča o EU...

V resnici kot vzhodna Nemka očitno preferira socializem (ko upravitelji oblastno, po vojaško... prevzamejo identiteto celote) in centralno vodeno državo. Niti ne preferira ZRN - in to upam da bodo vsaj Nemci spoznali. Na naslednjih volitvah.

Problem je potem identičen - ali se bo sploh našel kdo, ki bo znal ali želel povedati, kaj je bistvo ZRN sistema in da EU potrebuje jasne politične smernice, neko idejo, kako se integrirati, ko je obenem zagotovljena suverenost... Ker to je bistvo ZRN sistema celo, da v sebi skriva bistvo, ki ga potrebuje tudi celotna EU. Idejo oz. način, kako oblastnost preprečiti, preprečiti ponovitev nacizma. Oni imajo sistem, ki tako ponovitev onemogoča...

Slovenija bi pa lahko bila svetilnik - a po mojem prav zaradi naših preveč glasnih in preveč močnih ali oblastnih interpretov to niti biti ne more. Ker se ne potrudimo razumeti. Ker diametralno narobe interpretiramo tudi bistvo ZRN sistema.

Pa bi ga mi lahko razumeli, ker smo imeli pojem družbe že zelo poudarjen. Verjetno skoraj najbolj liberalno obliko socializma, najbolj podobno liberalnemu kapitalizmu (tistemubres liberlanmeu, sedanji je radikalni in si je le nadel videz liberalnega). Še vedno pa seveda, kot v vsakem kriznem sistemu, kar socializem načelno je, ne moreš opredeliti družbe tako, da bi jo lastniško-pravno ščitil pred upravitelji in tudi pred njenim lastnim. To v socializmu niti ne gre. Ker temelji na oblasti. Je krizni sistem (ni rešitev iz krize)...

Podobno kot Nemci leta 1993 bi se tudi mi nlahjo vprašali, če je socializem res družbo že priznaval in če je bil socialistični družbeni kapital res družbeni (če ni bil bolj samo 'družbeni') in če si ga ni prilastil kak upravitelj, kot si ga po mojem še vedno prilašča, v ustavi, ki zato niti ni pravilna, in kot si ga pa v ZRN po 2. sv. vojni ne sme več prilaščati; noben subjekt ne sme biti nad drugimi.

In tisto, da si ga pa ne sme in da mora Država državo posebej pravno opredeliti, družbo, davkoplačevalsko celoto, kot subjekt z lastno in od upraviteljev Države itd. jasno razlikovano pravno identiteto, je morda tisto bistveno, kar je pomembno tudi za bodočo EU ekonomsko-politično integracijo.

Seveda da bi, če bi se potrudili, mi lahko ogromno za neko tako integracijo naredili. Sedaj smo sicer za integracijo, a obenem na žalost posredno tudi proti tej, ker problema, kako pride do dominacije dela nad celoto, ne razumemo (več) in o tem ne razmišljamo, Karantanci so to še vedeli in so del tega spoznanja, kako, posredovali zahodu. Ja, naši predniki ...
tuintam
# 18.03.2017 ob 11:55
V glavnem, mislim, da bi se moralo bolj konrtruktivno kritizirati tiste, ki so za povezave, za EU ipd. Ne samo v smisllu ja in ne, za ali proti povezavam. Vprašanje, če so tisti, ki sedaj zagovarjajo povezave res zanje - in če niso za povezave samo zato, ker bi radi dominirali. Ko si povezave predstavljajo sebično in ozko. Kakšne naj bi povezave bile - to se meni zdi veliko bolj pomembno vprašanje. Biti konstruktivno kritičen do sedanjih. Opredeliti dobro in slabo, vzpostaviti kriterije. Mislim da tega manjka. Lahko pa da bo res prišlo do redukcije (populizem) na povezava ja ali ne. Namesto da bi se pogovarjali, taka ja in taka ne, to ja in to ne ipd.
Kazalo