Islamisti so v Egiptu ubili dva policista in zažgali vladno stavbo v Kairu. "Notranje ministrstvo je naročilo vsem silam, naj uporabijo prave naboje za odvrnitev kakršnih koli napadov na vladne stavbe ali sile," navaja izjava ministrstva.
Islamistični protestniki so danes napadli prostore guvernerja v Gizi pri Kairu in jih zažgali. V dveh provincah pa so napadli tudi policijske prostore ter pri tem ubili vsaj dva policista.
Muslimanska bratovščina je sicer dan po nasilnem obračunu z njenimi privrženci, ki je po zadnjih podatkih zahteval 638 mrtvih (številka bo skoraj zagotovo še narasla), izrazila podporo nenasilju in napovedala miren pohod po ulicah Kaira.
Varnostne sile so v sredo zjutraj začele odstranjevati dva protestniška tabora v Kairu, kjer so privrženci odstavljenega predsednika Mohameda Mursija vztrajali šest tednov in zahtevali vrnitev svojega voditelja na predsedniški položaj, s katerega ga je vojska odstranila na začetku julija in ga od takrat zadržuje na neznani lokaciji.
Do večera je policija prevzela nadzor nad obema taboroma v egiptovski prestolnici, a cena za to je bila visoka in krvava, najvplivnejša arabska država pa še bolj razdeljena.
Nekatere države so turistom že odsvetovale potovanja v Egipt. Tako je rusko zunanje ministrstvo svoje državljane pozvalo, naj se izognejo potovanjem v Egipt, svarilo pred potovanji v Egipt je izdala tudi Finska, zahtevajo pa ga tudi nekateri politiki v Avstriji. Na slovenskem MZZ nimajo informacij o nemirih v egiptovskih letoviščih. Prav tako ne morejo potrditi informacij o domnevnih nemirih v ostalih letoviščih ob Rdečem morju. Še vedno tako veljajo opozorila, ki jih je MZZ objavil na svoji spletni strani in v katerih odsvetuje potovanja v posamezne dele države - v Kairo, Aleksandrijo, mesta v delti Nila, mesta ob Sueškem prekopu, mesta Zgornjega Egipta, območje severnega in osrednjega Sinaja ter na obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom.
Mrtvih 43 policistov
Po podatkih ministrstva za zdravstvo je bilo po vsej državi ubitih 638 ljudi, od tega 43 policistov. Mursijeva Muslimanska bratovščina po drugi strani trdi, da je bilo v nasilnem odstranjevanju taborov ubitih več kot 2.000 ljudi.
Po operaciji je egiptovsko predsedstvo uvedlo izredne razmere za vso državo in policijsko uro v nekaterih pokrajinah. Vojsko je pooblastilo za podporo policijskim silam pri zagotavljanju varnosti. Izredne razmere naj bi trajale mesec dni.
Muslimanska bratovščina je dan po nasilnem obračunu napovedala, da se bo uprla "vojaškemu udaru", a zagotovila, da še naprej ostaja zvesta miroljubnemu aktivizmu. "Vedno bomo nenasilni in miroljubni," je dejal tiskovni predstavnik gibanja Gehad Al Hadad.
Robert Fisk, veteranski britanski vojni poročevalec, v svojem članku v Independentu postavlja legitimno vprašanje. "Enost" Egipta, ki je kot lepilo držala narod skupaj od leta 1952, je bila z zadnjim pokolom močno uničena. Za milijone Egipčanov je bila pot demokracije porušena s streli in brutalnostjo. Kateri musliman bo po tem še zaupal volilni skrinjici? "Kdo je lahko presenečen, da so nekateri podporniki Muslimanske bratovščine vihteli kalašnikovke na ulicah Kaira? Ali da so podporniki vojske in njene "prehodne vlade" zasegli njihovo orožje in začeli streljati nazaj? Tu ne gre za boj med Bratovščino in vojsko, čeprav bodo naši zahodni državniki lažnivo skušali tragedijo prikazati kot tako. Današnje nasilje je ustvarilo kruto ločitev znotraj egiptovske družbe, katere rane bodo celili še leta; med levičarji in sekularisti ter krščanskimi Kopti in sunitskimi muslimani, med ljudstvom in policijo, med Bratovščino in vojsko."
Prva smrtna žrtev v Hurgadi
Medtem pa poročajo tudi o prvi smrtni žrtvi v priljubljenih egiptovskih letoviščih. V noči na četrtek je v Hurgadi v spopadu s policijo umrl neki privrženec Muslimanske bratovščine. Doslej je bilo priljubljenim egiptovskim turističnim destinacijam na obalah Rdečega morja, kot so Hurgada, Šarm el Šejk in Dahab, kljub siceršnjemu nasilju in nemirom v državi prizaneseno.
Po poročanju lokalnega časnika Al Dustour je šlo za prebivalca Hurgade, ki je umrl v medsebojnem obstreljevanju policije in privržencev Muslimanske bratovščine. Ranjenih je bilo še 13 ljudi.
V bran operaciji
Začasni egiptovski premier Hazem Beblavi je stopil v bran operaciji in varnostnim silam, saj so se po njegovih besedah oblasti morale odzvati in znova zagotoviti varnost. Pojasnil je, da so oblasti preprosto morale preprečiti "širjenje anarhije ter napadov na bolnišnice in policijske postaje".
Beblavi je pohvalil policijo za njeno samoobvladovanje in zatrdil, da oblasti ostajajo zavezane časovnemu načrtu, ki predvideva izvedbo volitev leta 2014, in gradnji "demokratične civilne države".
Vojska ni verjela besedam Bratovščine
Mednarodna skupnost je ostro obsodila nasilen obračun s protestniki v Egiptu. ZDA so obžalovale uporabo nasilja in sporočile, da ne podpirajo uvedbe izrednih razmer. Nasilen obračun s protestniki sta obsodila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton in generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun.
Zahodne države so egiptovske vojaške voditelje do zadnjega trenutka svarile pred nasilnim obračunom s privrženci odstavljenega predsednika.
ZDA in EU pozivajo poveljnika vojske
ZDA in EU so v zadnjih dneh skupaj pozivali poveljnika egiptovske vojske, generala Abdela Fataha Al Sisija, in začasnega podpredsednika Mohameda El Baradeja, ki je po nasilnem obračunu v sredo sicer odstopil, k pogajanjem in dogovoru za izhod iz globoke politične krize.
"Na mizi smo imeli politični načrt, ki ga je druga stran (Muslimanska bratovščina) že sprejela," je povedal odposlanec EU-ja Bernardino Leon, ki je z namestnikom ameriškega državnega sekretarja Williamom Burnsom vodil posredovanje med egiptovskimi političnimi voditelji. "Lahko bi sprejeli dano možnost. Vse, kar se je zgodilo danes, je bilo nepotrebno," je dejal. Zadnji poziv so na egiptovsko vojsko skupaj naslovili v torek, le nekaj ur preden se je v sredo zjutraj začela operacija proti Mursijevim privržencem.
"V preteklem tednu smo ob vsaki priložnosti skupaj pozivali vlado, naj spoštuje pravico do svobode zbiranja in izražanja. Vse strani smo tudi pozvali, naj mirno rešijo zastoj, in ob tem poudarjali, da se morajo protestniki izogibati nasilju in provokacijam," je dejal ameriški državni sekretar John Kerry.
Politična nestabilnost
Posredniški predlog ZDA in EU-ja je med drugim predvideval izpustitev političnih zapornikov in časten izhod za Mursija, spremembo ustave ter nove volitve prihodnje leto.
Po poročanju egiptovskih vojaških virov vojska ni verjela, da bo Muslimanska bratovščina privolila v dogovor, in je bila prepričana, da samo zavajajo in s tem pridobivajo čas. Diplomatski viri še poročajo, da so zahodni pogajalci generalu Sisiju skušali dopovedati, da bo Egipt utrpel dolgoročno politično nestabilnost in gospodarski zlom, če bo sproženo prelivanje krvi.
Odpovedana vojaške vaje
Ameriški predsednik Barack Obama je prelivanje krvi v Egiptu ostro obsodil in sporočil, da so ZDA protestno odpovedale skupne vojaške vaje z Egiptom. Ni pa nakazal, da bi bila pod vprašajem 1,3 milijarde dolarjev vredna vojaška pomoč, ki jo Egiptu vsako leto namenijo ZDA.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan je medtem pozval k sklicu nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v Egiptu. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay pa se je zavzela za neodvisno preiskavo posredovanja egiptovskih varnostnih sil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje