Merklova in Hollande sta se srečala v nemškem mestu Stralsund. Foto: Reuters
Merklova in Hollande sta se srečala v nemškem mestu Stralsund. Foto: Reuters
Ukrajina
Proruski separatisti bodo v nedeljo izvedli referendum o samovladanju. Foto: Reuters
Vladimir Putin
Putin je pohvalil prrebivalce Krima za njihovo odločitev priključitve k Rusiji. Foto: Reuters

V skupni izjavi za javnost po srečanju v Nemčiji sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande izrazila skrb nad nadaljnjo destabilizacijo razmer v Ukrajini in za nedeljo napovedan referendum proruskih separatistov označila za nezakonitega.

V pogovoru z novinarji je Merklova dejala, da so pripravljeni sprejeti nove ukrepe proti Rusiji, če bodo predsedniška volitve v Ukrajini propadle. To pomeni uvedbo gospodarskih sankcij proti Moskvi, k čemur so se marca zavezali evropski voditelji.

ZDA in Evropska unija so do zdaj sprejele sankcije, ki so bile usmerjene proti posameznikom in podjetjem v Rusiji.

"Če ne bo mednarodno priznanih predsedniških volitev, bo to zagotovo povzročilo nadaljnjo destabilizacijo države," sta oba voditelja zapisala v izjavi.

Hkrati sta Berlin in Pariz pozvala k razorožitvi vseh nezakonito oboroženih skupin pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) do 15. maja.

Varšava za jasno stališče Nemčije
Poljski predsednik Bronislaw Komorowski je v pogovoru za nemški časopis Bild dejal, da v zvezi z dogajanjem v Ukrajini od Nemčije zahteva jasno stališče glede Rusije, saj je to po njegovem mnenju nejasno, porajajo se mu namreč sumi, da nekateri nemški politiki iščejo določene poti v svoji zunanji politiki, ki bi bile za Poljsko težko sprejemljive.

Komorowski si zato od nemške vlade želi čimprejšnje večje odločnosti pri reševanju ukrajinskega konflikta, tako da lahko Evropa živi brez strahu.

Poljska in baltske države podpirajo sankcije proti Rusiji in si zaradi krize v Ukrajini želijo intenzivnejšo navzočnost zveze Nato na svojem ozemlju. Poljski premier Donald Tusk je nedavno predlagal ustanovitev Evropske energetske skupnosti, s katero bi zmanjšali odvisnosti EU-ja od ruskih energetskih virov.

Merklova je sicer že večkrat pojasnila, da bo Unija uvedla gospodarske sankcije proti Rusiji, če se bodo razmere v Ukrajini zaostrile, a nekateri nemški strokovnjaki in politiki verjamejo, da bi to lahko škodilo Nemčiji, ki je neposredno odvisna od izvoza v Rusijo.

Putinov obisk provokacija
ZDA in Evropska unija so obsodile prvi obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina na Krimskem polotoku po njegovi priključitvi k Rusiji.

Putin si je v Sevastopolu v petek ogledal vojaško parado in sporočil, da je Rusija s Krimom močnejša. Z njegovim obiskom je na simboličen način končana mednarodno nepriznana pripojitev polotoka na jugu Ukrajine.

Krim se je po spremembi oblasti v Kijevu, ki je sledila množičnim protivladnim protestom, na referendumu marca odločil za priključitev k Rusiji. Podoben referendum nameravajo v nedeljo izvesti proruski separatisti v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bil Putinov obisk "provokacija in nepotreben". "Krim pripada Ukrajini in ne priznavamo nezakonite in nelegitimne ukrepe Rusije v zvezi s tem," je sporočila tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki.

Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Maja Kocijančič je sporočila, da EU obžaluje Putinovo navzočnost na vojaški paradi v Sevastopolu.

"Pomembnega dne v naši skupni zgodovini, posvečenega počastitvi velikanskega žrtvovanja in spominu na milijone mrtvih v drugi svetovni vojni, ne bi smeli izrabljati za večjo prepoznavnost nezakonite priključitve Krimu," je dejala predstavnica baronice Catherine Ashton.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je obisk ruskega predsednika na Krimu označil za neprimeren.

Med obiskom na Krimu je Putin dejal, da je polotok pokazal zvestobo "zgodovinski resnici", ko se je odločil, da bo del Rusije.