"Francija je v svoji zgodovini odprla črno stran" in "močno obsojamo odločitev, ki je bila neodgovorna" ter napoved prekinitve odnosov med državama so le nekateri izmed prvih odzivov turških politikov na sprejeti zakon, ki prepoveduje zanikanje, da je bil poboj Armencev v začetku 20. stoletja genocid. Turški zunanji minister Ahmet Davutoglu je celo zagrozil s hitrimi povračilnimi ukrepi.

Turčija: Francija krši svobodo govora
Turško zunanje ministrstvo meni, da je Francija sprejela zakon zaradi pritiska pred predsedniškimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Pri tem namigujejo na okoli pol milijona Armencev, ki živijo v 64 milijonski državi. Prav tako pa je turška vlada v uradnem odzivu zapisala, da Francija s prepovedjo zanikanja obstoja genocida krši svobodo govora.

S tem pa se ne strinjajo Armenci, ki so odločitev pozdravili kot zgodovinsko. "Ta dan bo v zgodovino vpisan z zlatimi črkami, ne le kot znak prijateljstva med Armenijo in Francijo, temveč tudi kot zgodovinski dogodek, ki ščiti človekove pravice," je dejal armenski zunanji minister Edvard Nalbandian.

Francoski zunanji minister miri spor med državama
Odločitev Ankare, da bo s Parizom ohladila odnose, je še kako resna grožnja. Francoski zunanji minister Alain Juppe, ki je sprejetju zakona sicer nasprotoval, je dejal, da je Francija zakon morda res sprejela v napačnem času. Ankaro je ob tem pozval, da naj premisli o svoji nagli odločitvi.

Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v Otomanskem cesarstvu med letoma 1915 in 1917 ubitih več kot milijon in pol ljudi. Turčija trdi, da je bilo žrtev manj, med 250.000 in pol milijona. V skladu s tem zanikajo uporabo termina genocid.

Francija je priznanje genocida nad Armenci sicer sprejela že leta 2001, z novim zakonom pa prepoveduje zanikanje obstoja genocida, kar bo postalo kaznivo dejanje, za katerega sta zagrožena do leto dni zapora in 45.000 evrov denarne kazni.