Dizelski avtomobili v Evropi trenutno predstavljajo približno polovico voznega parka. Foto: Reuters
Dizelski avtomobili v Evropi trenutno predstavljajo približno polovico voznega parka. Foto: Reuters

Najbolj so zaradi teh vozil na udaru Italija, Nemčija in Francija, so zapisali raziskovalci iz Norveške, Avstrije, Švedske in Nizozemske v reviji Environmental Research Letters. Kot ugotavljajo raziskovalci, lahko v Evropi okoli 10.000 smrti letno povežemo z onesnaženjem zraka z drobnimi delci, ki so posledica vožnje dizelskih avtomobilov. Skoraj polovici bi se bilo mogoče izogniti, če bi bili dejanski izpusti dušikovih oksidov, ki jih proizvajajo dizelski avtomobili, na cesti enaki tistim na testih.

Če bi dizelska vozila izpuščala toliko dušikovih oksidov kot tista na bencinski pogon, bi se lahko letno izognili med 4.000 in 5.000 prezgodnjim smrtim, kaže raziskava.

V Evropi daleč največ dizlov
Dizelski avtomobili v Evropi trenutno predstavljajo približno polovico voznega parka. V Evropi jih je več kot 100 milijonov, kar je dvakrat toliko kot v vsem ostalem svetu. Dizelski avtomobili sicer v zrak izpuščajo manj ogljikovega dioksida od bencinskih, a občutno več dušikovih oksidov.

Slednji lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo težave z dihanjem, draženje oči, izgubo apetita, korozijo zob, glavobole in kronično zmanjšano delovanje pljuč.

Nevarnost dizelskih vozil je razkrila t. i. afera dieselgate, v kateri je Volkswagen septembra leta 2015 priznal, da je 11 milijonov dizelskih avtomobilov po vsem svetu opremil s programsko opremo, ki je v času testiranj zagotovila nižje izpuste škodljivih plinov, kot so jih avtomobili dejansko proizvajali na cesti. Kmalu zatem so se pojavili sumi, da so podobno sporno ravnali tudi številni drugi avtomobilski proizvajalci.