Dolgovi, ki si jih je Hrvaška nakopala za izgradnjo avtocest, so preveliki, da bi jih lahko odplačali v roku. Foto: BoBo
Dolgovi, ki si jih je Hrvaška nakopala za izgradnjo avtocest, so preveliki, da bi jih lahko odplačali v roku. Foto: BoBo

Hrvaški minister za promet in infrastrukturo Oleg Butković je pojasnil, da nameravajo združiti javno podjetje Hrvatske avtoceste (HAC), javno podjetje Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ) in javno podjetje za vzdrževanje avtocest in cestnine (HAC-ONC), s čimer bi se izognili privatizaciji avtocest. V HAC-u in ARZ-ju sicer upravljajo skupaj približno 1.065 kilometrov avtocest.

S 3. aprilom bodo tako poenotene cestnine v obeh javnih podjetjih, a bodo še zmeraj za približno 15 odstotkov nižje kot pri koncesionarjih v hrvaški Istri in na severozahodu države, je povedal Butković.

Za uporabo avtoceste med Zagrebom in Splitom je treba trenutno plačati 174 kun ali približno 23,6 evra, po uskladitvi cen z ARZ-jem pa se bodo cene povzpele na 181 kun (24,5 evra). HAC skrbi tudi za avtocesto med Obrežjem in hrvaško-srbsko mejo, za avtocestno povezavo z Osijekom in tudi za tisto med Zagrebom in mejo z Madžarsko čez Varaždin.

Med 1. julijem in 30. septembrom bodo cestnine HAC-a in ARZ-ja višje za 10 odstotkov, sezonska podražitev pa ne bo veljala za avtobuse in tovorna vozila.

Preveč za obe javni podjetji
Butković je poudaril, da je reforma nujno potrebna, ker ima cestni sektor za 5,2 milijarde evrov dolgov, kar je nekaj več kot 13,5 odstotka javnega dolga države. Letos pa mora Hrvaška plačati 1,14 milijarde evrov, v naslednjih petih letih pa večino prej omenjene vsote, česar javni avtocestni podjetji kljub pozitivnim poslovnim rezultatom ne moreta plačati, je še dejal Butković.

Hrvaški minister je izpostavil tudi, da bo pri reprogramiranju dolgov sodelovala Svetovna banka, po besedah finančnega ministra Zdravka Marića pa bi dogovor s Svetovno banko lahko vključeval izdajo obveznic v tretjem ali četrtem letošnjem četrtletju, za katere bi jamčila omenjena institucija.