Odločitev sodišča v Carigradu je bila sprejeta, potem ko je ustavno sodišče ugotovilo, da so bile obtožencem med sojenjem kršene človekove pravice, obstajajo pa tudi razlogi za dvom o dokazih in izjavah prič na sojenju. Med izpuščenimi častniki je 13 generalov in admiralov, poleg tega pa okoli 60 še vedno službujočih častnikov. Častniki so bili obsojeni na od 13 do 20 let zapora.

Z ugotovitvijo ustavnega sodišča se je odprla pot novemu sojenju. Novico o tem je že pozdravila turška vojska, ki je decembra uradno zaprosila za ponovitev sojenja.

Možnost novega sojenja je januarja podprl tudi turški premier Tayyip Recep Erdogan, kar si gre lahko razlagati kot najnovejši znak razkola med njim in mrežo tožilcev, ki podpirajo pomembnega islamskega klerika Fathulaha Gulena. Nekateri izmed njih so namreč decembra lani odredili aretacije številnih Erdoganovih zaveznikov.

Na več sojenjih leta 2012 je bilo skupno 326 častnikov obsojenih kovanja zarote, v okviru katere naj bi želeli z napadi na mošeje in izzivanjem konflikta z Grčijo zanetiti nemire in tako ustvariti izgovor za vojaški udar. Obramba je trdila, da je bil načrt zgolj teoretičen in da je sojenje poskus vlade za zmanjšanje vpliva vojske. Ta je od leta 1960 izvedla štiri udare.