Avstrijski kancler Werner Faymann je zaradi poraza stranke na predsedniških volitvah, kjer je v prvem krogu slavil kandidat skrajne desnice Norbert Hofer, odstopil.

"Država potrebuje kanclerja, za katerim bo trdno stala stranka. Vlada potrebuje nov začetek. Kdor nima te podpore, si takšne naloge ne more privoščiti," je poudaril Faymann, ki naj bi se vse od poraza socialdemokratskega kandidata SPÖ na predsedniških volitvah v stranki soočal s pozivi k odstopu.

Faymann bo avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju še danes uradno predal odstopno izjavo, slednji pa bo nato podkanclerju Reinholdu Mitterlehnerju iz vrst koalicijske ljudske stranke (ÖVP) predal vodenje vladnih poslov, kar pomeni, da bo Mitterlehner začasno postal kancler. Kot morebitna Faymannova naslednika se omenjata vodja avstrijskih železnic Christiana Krena in nekdanji šef avstrijske radiotelevizije ORF-a Gerhard Zeiler.

Strožja begunska politika
Faymann je spomnil, da se je morala Avstrija po težavni fazi finančne krize lani soočiti še z navalom beguncev, ki ga je po njegovih besedah dobro obvladala. Kancler v odhodu je znova zagovarjal odločitev za konec "kulture dobrodošlice" do beguncev in vse bolj restriktivno begunsko politiko. "Nesprejetje lastnih ukrepov bi bilo neodgovorno," je dodal. Spomnil je, da so odločitvi za zgornjo mejo števila prosilcev za azil nasprotovali tudi nekateri znotraj socialdemokratske stranke.

Naštel je tudi uspehe vlade, ko gre za proračun, in izpostavil, da so pod njegovim kanclerstvom sprejeli dve davčni reformi. Prav tako je izrazil popolno prepričanje, da je Avstrija dovolj močna za obvladanje sedanjih in prihodnjih izzivov.

Poraz socialdemokratskega kandidata
V prvem krogu avstrijskih predsedniških volitev 24. aprila je s presenetljivo prednostjo slavil kandidat desničarskih svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer. Dobil je 36,4 odstotka glasov volivcev, v drugem krogu 22. maja pa se bo pomeril z nekdanjim predsednikom Zelenih Alexandrom Van der Bellnom, ki je aprila dobil 20,4 odstotka glasov volivcev. Kandidat SPÖ -ja Rudolf Hundstorfer je zbral le dobrih 11 odstotkov podpore, enako kot kandidat koalicijske ljudske stranke (ÖVP) Andreas Khol.

To pomeni, da bo Avstrija prvič po drugi svetovni vojni dobila predsednika, ki ne bo izšel ne iz SPÖ ne iz ÖVP - obeh tradicionalno vladajočih stran, kar je povzročilo pravi pretres v obeh strankah.

Upad podpore
Tako SPÖ kot ÖVP sta na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2013 skupaj komajda zbrali dovolj glasov za oblikovanje rdeče-črne vlade. Glede na ankete že nekaj mesecev vodijo svobodnjaki z več kot 30 odstotki podpore, medtem ko imata SPÖ in ÖVP skupaj manj kot 50 odstotkov podpore volivcev.

Avstrijski parlament naslednji teden začenja redno zasedanje na katerem bi lahko vložili zahtevo za predčasne volitve. Vlada mora nato uradno določiti datum volitev, kar mora potrdili še pristojni odbor nationalrata. Vse to bi se lahko zgodilo v tednu po drugem krogu predsedniških volitev.