Obtožen je tisti, ki naj bi omogočil razkritje milijardno izogibanje davkom, medtem ko je takratni premier Luksemburga Juncker zdaj predsednik Evropske komisije. Foto: Reuters
Obtožen je tisti, ki naj bi omogočil razkritje milijardno izogibanje davkom, medtem ko je takratni premier Luksemburga Juncker zdaj predsednik Evropske komisije. Foto: Reuters
Sedanji predsednik Evropske komisije je bil premier Luksemburga v času, ko je ta država korporacijam omogočala, da so ohranile 99,75 odstotka dobička neobdavčenega. Foto: EPA

Sodnik je nekdanjega zaposlenega enega od štirih vodilnih računovodskih, revizijskih in svetovalnih podjetij obtožil še razkritja poslovnih skrivnosti. Nekdanji delavec PricewaterhouseCoopersa je osumljen kraje na tisoče strani dokumentov o tajnih davčnih dogovorih korporacij, ki so bili posredovani novinarjem, je za Reuters dejal vir, ki je seznanjen s primerom. Obtožen je tudi pranja denarja, a tožilstvo glede tega ni želelo razkriti podrobnosti.

Poleg tega je še nekdo, sicer neimenovan, obtožen kršenja poklicne zaupnosti in goljufivega dostopa do računalniškega podatkovnega sistema.

Luksemburško tožilstvo je preiskavo glede zadeve, ki je postala znana kot LuxLeaks, začelo potem, ko je junija 2012 PricewaterhouseCoopers vložil prijavo, poroča Reuters.

Podjetja plačala za več milijard dolarjev manj davkov
Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev (ICIJ) je novembra razkril, da je Luksemburg več kot 300 podjetjem omogočil tajne dogovore, s katerimi so oklestili plačilo davkov. Pri tem so novinarji citirali vsebino dokumentov, med katerimi se jih veliko nanaša na stranke luksemburške podružnice podjetja PricewaterhouseCoopers.

Raziskovalni novinarji so dejali, da so podjetja, kot kaže, na stotine milijard dolarjev kanalizirala skozi Luksemburg in s tem prihranila na milijarde dolarjev pri plačilu davkov.

Kot je razvidno iz dokumentov, so podjetja, med katerimi so Pepsi, Ikea, GlaxoSmithKline, Volkswagen in veliki finančni skladi, za skrivne posle prek podružnic v Luksemburgu plačale manj kot odstotek davščin. Skupaj so prek te države največje svetovne korporacije prelile na stotine milijard evrov prometa in se izognile plačilu več milijard evrov davkov v državah, v katerih ustvarjajo dobičke.

Izogibanje davkom v času Jean-Clauda Junckerja
Novinarji so analizirali skoraj 28.000 strani zaupnih dokumentov, ki zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Jean-Claude Juncker. Juncker je danes predsednik Evropske komisije, ki naj bi se bojevala proti davčnim oazam.

Luksemburško finančno ministrstvo je sicer sporočilo, da so davčni organi transakcije teh podjetij obravnavali "skladno z mednarodnim in domačim pravom".