Mary MacKillop (1842-1909) je ponos Katoliške cerkve v Avstraliji, zdaj pa je postala še zavetnica cerkvenega boja s pedofilijo in upanje za reševanje velike moralne in institucionalne krize, ki je v zadnjih letih prizadela RKC. Foto: EPA
Mary MacKillop (1842-1909) je ponos Katoliške cerkve v Avstraliji, zdaj pa je postala še zavetnica cerkvenega boja s pedofilijo in upanje za reševanje velike moralne in institucionalne krize, ki je v zadnjih letih prizadela RKC. Foto: EPA
Dr. Tadej Strehovec
Frančiškan in moralni teolog Tadej Strehovec je tajnik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Foto: MMC RTV SLO/ Ana Mavsar

Ob svetniškli razglasitvi prve Avstralke, ki se je pred stoletjem in pol "v deželi tam spodaj" proslavila z bojem proti zlorabam otrok, smo se v MMC-ju za komentar obrnili na moralnega teologa Tadeja Strehovca, tajnika komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.



Kaj pomeni to, da je papež za svetnico razglasil osebo, ki je skoraj kot prva znotraj Rimokatoliške cerkve odkrila in obsodila pedofilijo?
Razglasitev Mary MacKillop za svetnico pomeni za celotno Cerkev zelo velik dogodek. Na eni strani je Cerkev prepoznala in potrdila njeno osebno vero ter izredno poslanstvo na področju vzgoje in izobraževanja deprivilegiranih otrok v Avstraliji. Na drugi strani pa je potrdila požrtvovalnost sestre Mary MacKillop in njenih sosester, ki so se pogumno zavzele za vse otroke, tudi tiste, ki so bili zlorabljeni.


Kaj sta Janez Pavel II., ki je MacKillopovo beatificiral leta 1995, in Benedikt XVI. s tem hotela sporočiti?

Z razglasitvijo sestre Mary MacKillop za svetnico je papež Benedikt sledil svojemu predhodniku in tudi simbolno potrdil zavezanost Cerkve, da se zoperstavi vsakršnemu prikrivanju spolnih zlorab tako znotraj kot tudi zunaj Cerkve. Z omenjeno razglasitvijo je želel tudi obnoviti omajano zaupanje v številne šolske ustanove, ki jih danes vodijo katoliški redovi in organizacije. Zaradi omenjenih škandalov so se prav omenjene ustanove pogostokrat soočile z dvomom in okrnjenim zaupanjem.

Ali je to spodbuda za odkrivanje in boj proti pedofiliji znotraj cerkvenih vrst?
Omenjeno razglasitev je mogoče razumeti tudi kot enega izmed mnogih dogodkov, ki gredo v smeri dejanskega razreševanja velike moralne in institucionalne krize, v kateri se je, zaradi spolnih zlorab v različnih državah sveta, znašla Cerkev. Ob tem ni mogoče spregledati dokumentov papeža Benedikta XVI., ki jih je s tem v zvezi že izdal. To so dokumenti, ki vzpostavljajo strožje kriterije pri sprejemanju kandidatov za duhovniško službo, pa tudi za preprečevanje tovrstnih zlorab. Vse kaže, da papež Benedikt XVI. ne želi samo sprejemati informacij o spolnih zlorabah, temveč s svojimi dejanji in opravičili narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi se zaupanje v Cerkev znova povrnilo in da se takšnih zlorab otrok ne bi več bilo.