Britanski tornadi so nameščeni na Cipru. Foto: Reuters
Britanski tornadi so nameščeni na Cipru. Foto: Reuters
Turški Kurdi so med protesti, ko je bilo meja manj varovana, saj so turški vojaki in policisti varovali proteste v državi, prebili turško-sirsko mejo in se v Siriji pridružili svojim rojakom v boju proti IS-ju. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Martin Dempsey
Načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil general Martin Dempsey je že pred dnevi v ameriškem kongresu dejal, da bo priporočil uporabo kopenskih enot na terenu v Iraku, če razširjena zračna kampanja proti silam Islamske države (IS) ne bo prinesla rezultatov. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Neprekinjeni napadi na Islamsko državo

Ameriški letalski napadi so v polnem teku tako v Siriji kot v Iraku, kjer pripadniki skrajne islamske skupine Islamska država nadzorujejo velik del ozemlja. Tarča letalskih napadov koalicije so bili prvič tudi položaji v osrednji sirski pokrajini Homs. Nadaljuje se bombardiranje mesta Raka, kjer imajo skrajneži svoje glavno oporišče.

Potem ko je britanski parlament v petek odobril sodelovanje Velike Britanije v letalskih napadih na Islamsko državo v Iraku, vendar ne v Siriji, sta iz vojaškega oporišča na Cipru poletela dva lovca tornado. "Lahko potrdimo, da tornadi kraljevih zračnih sil letijo nad Irakom in so v pripravljenosti za uporabo v napadu, če in ko so prepoznane primerne tarče," je sporočil tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva.

ZDA so zadovoljne s širjenjem koalicije za operacije proti Islamski državi, saj tako pred svetom upravičujejo odločitev za napade in dokazujejo, da v tem boju niso osamljene. Napadi sicer potekajo brez odobritve Varnostnega sveta.

Bela hiša je odločitev evropskih držav o sodelovanju v napadih v Iraku pozdravila. S tem se bo lahko več ameriških letal posvetilo operaciji v Siriji, kjer ameriški vojaki trenutno letijo z bojnimi letali iz štirih arabskih zaveznic.

Oblegano mesto tarča napadov
V Siriji zdaj potekajo spopadi v okolici mesta Kobani, ki ga oblega Islamska država. Mesto je zapustilo 140.000 civilistov, večinoma Kurdov, ki so prebežali v sosednjo Turčijo. Skupaj s turškimi Kurdi, ki se jim je v petek uspelo prebiti v Kobani, je tudi dopisnik Dela Boštjan Videmšek.

"Borci Islamske države še naprej pustošijo po kurdskih območjih v Siriji, dogajanje na sirski strani meje pa močno odmeva tudi na turški strani meje," je za časopis Delo poročal Videmšek, ki se je pridružil turškim Kurdom. Ti so v petek prebili ogrado na meji s Sirijo, da bi podprli svoje rojake. Petkov preboj se je zgodil med množičnimi protesti turških Kurdov, ki so potekali proti "prizanesljivemu odnosu turške oblasti" do skrajne sunitske milice Islamska država, ki je zasedla večji del avtonomnega kurdskega območja v Siriji.

"Iz Kobanija ves čas prihajajo kriki na pomoč, ki pa jih ne sliši nihče izmed tistih, ki bi se, tukaj in zdaj, morali odzvati. Danes so okoli mesta ves čas potekali spopadi. Rafali avtomatskih pušk so rešetali ozračje. Na predmestja so padali topovski izstrelki. Pomoči koalicije ni bilo od nikoder. To seveda ni nikogar presenetilo," je zapisal v svojem poročilu, objavljenem na delo.si.

ZDA bi v napad vključile borce sirske opozicije
General Martin Dempsey, avtor strategije proti skrajnim islamistom, je sporočil, da so bili zračni napadi ZDA in njihovih zaveznic na Islamsko državo v Iraku in Siriji uspešni, a ne bodo dovolj za dokončno zmago, poroča britanski BBC.

Da bi ponovno osvojili izgubljeno ozemlje v omenjenih državah, bo potrebna tudi kopenska ofenziva, ki naj bi se ji pridružilo 15.000 borcev iz vrst zmerne opozicije v Siriji. Dempsey je poudaril, da v kopenskem napadu ne bo potrebe po sodelovanju ameriških vojakov.

"Glede na stanje na terenu bi bila edina učinkovita sila, ki bi lahko ustavila Isil (IS), sestavljena iz vojakov iraške vojske, Kurdov in pridruženih enot sirske opozicije," je dejal na tiskovni konferenci v Pentagonu.

Evropske zaveznice v Irak, arabske v Sirijo
Ofenzivo ZDA na IS v Iraku in Siriji je podprlo že 40 držav, med njimi tudi Slovenija, niso pa vse zaveznice vključene tudi v zračno ofenzivo. Predvsem evropske zaveznice so na poziv iraške vlade privolile v sodelovanje v napadu na IS v Iraku, ne pa tudi v Siriji.

V zračnem napadu na IS v Iraku s po šestimi bojnimi letali F-16 sodelujejo Francija, Belgija in Nizozemska, s sedmimi pa Danska. ZDA in deset arabskih držav, tudi Savdska Arabija, pa je sodelovalo v napadu na IS v Siriji - predvsem na vzhodu države, kjer so sunitski skrajneži zavzeli rafinerije nafte.

Z napadi oslabili sunitske skrajneže
Napadi zahodnih sil v Siriji naj bi bili uspešni, saj naj bi jim uspelo prekiniti komunikacijo in logistiko med islamskimi skrajneži. Ti se bojujejo za obstoj in širitev samooklicanega kalifata, k sveti vojni pa pozivajo muslimane po vsem svetu.

A napad na pripadnike IS-ja v Siriji ostaja negotov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v petek znova opozoril, da so ZDA in njihove zaveznice napad izvedle brez dovoljenja sirskih oblasti, torej predsednika Bašarja Al Asada. O samem zračnem napadu je bil sicer Damask le nekaj ur pred samim napadom obveščen.

Rdeči križ opozarja, da bodo zračni napadi na Irak in Sirijo le še okrepili humanitarno katastrofo v Siriji. IS ima pod nadzorom večji del severovzhodnega območja Sirije in severnega dela Iraka, vključujoč drugo največje iraško mesto, Mosul. Iraška vojska, ki je pred bliskovitim pohodom džihadistov sprva klecnila, se je ob pomoči kurdskih borcev znova postavila na noge.

Neprekinjeni napadi na Islamsko državo