Mattis je konec septembra obiskal Afganistan, kjer so ga pričakali napadi na letališče v Kabulu. Foto: Reuters
Mattis je konec septembra obiskal Afganistan, kjer so ga pričakali napadi na letališče v Kabulu. Foto: Reuters
Afganistan
V Afganistanu je trenutno okoli 13.500 tujih vojakov v okviru misije Nato, od tega jih je 8.500 ameriških. Foto: Reuters

Čeprav je Pakistan ena najtesnejših ameriških zaveznic v boju proti terorizmu, pa so odnosi vseeno občutljivi, ko gre za vprašanje očitkov na račun Pakistana, da ta podpira in pomaga skrajnim islamskim skupinam v sosednjem Afganistanu.

Ameriški obrambni sekretar Jim Mattis je pred odborom za oborožene sile dejal, da bodo še enkrat poskusili strategijo skupnega delovanja s Pakistanom, a če se bodo prizadevanja izjalovila, potem bo predsednik sprejel potrebne ukrepe.

Mattis je še povedal, da se bo kmalu odpravil v Islamabad, vendar več podrobnosti ni navedel.

Ena od možnosti je, da bi administracija Donalda Trumpa razširila napade z ameriškimi brezpilotnimi napadi ali celo znižala status Pakistana, ki je zdaj uvrščen med večje ameriške zaveznike iz držav, ki niso članice zavezništva Nato.

Obtožbe že v preteklosti
V ločenem pričanju pred senatom je načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general marincev Joe Dunford izrazil prepričanje, da ima glavna pakistanska obveščevalna služba ISI povezave s skrajnimi skupinami.

Te obtožbe niso nove, saj je bil ISI že večkrat v preteklosti obtožen sodelovanja in podpiranja skrajnih ter terorističnih skupin. Tako naj bi med drugim v 90. letih prejšnjega stoletja talibani prav s pomočjo ISI-ja prevzeli nadzor nad Afganistanom, ki so mu vladali do ameriškega vojaškega posredovanja konec leta 2001.

ISI je tarča obtožb tudi sosednje Indije, ki v pakistanski obveščevalni službi vidi enega glavnih podpornikov skrajnih islamskih skupin, ki delujejo v Kašmirju.

Pakistansko veleposlaništvo v Washingtonu je v odzivu sporočilo, da je Islamabad dosegel že velik uspeh proti terorizmu na pakistanskih tleh, vendar si želijo podobnega uspeha tudi v Afganistanu, saj bo v nasprotnem primeru do miru v regiji še daleč.

ZDA bodo v skladu z novo strategijo Trumpa za Afganistan v nemirno državo napotile dodatnih 3.500 vojakov, ki bodo okrepili ofenzivo proti talibanskim upornikom, potem ko so se ti znova okrepili po letu 2014, ko je Nato končal bojne operacije.

Novi ameriški vojaki se bodo pridružili 8.400 ameriškim vojakom, ki so že v Afganistanu. Po besedah Dunforda so trenutni stroški ZDA v Afganistanu okoli 12,5 milijarde ameriških dolarjev, nova strategija pa naj bi pomenila za 1,1 milijarde dodatnih stroškov.